Od 27. 11. do 1. 12. 2023 je potekal uvodni seminar ERASMUS+ projekta AgroSylviMob, na šoli Lycee du Pflixbourg v Wintzenheimu v Franciji. Seminarja sva se iz Biotehniške šole Maribor udeležila profesorja Andrej Podjavoršek in Simon Gračner.
Namen uvodnega seminarja je bil spoznati primere agrogozdarstva, ki že obstajajo in določiti okvirne cilje in naloge, ki jih bomo izvajali v okviru projekta.
Kaj je agrogozdarstvo?
Agrogozdarstvo oziroma kmetijsko gozdarstvo je sočasno gojenje dreves in posevkov ali živali na isti kmetijski parceli. To je pradavna praksa, razširjena po vsem svetu, a opuščena na Zahodu zaradi porasta kmetijske mehanizacije in uporabe fitosanitarnih izdelkov. Slednje je privedlo do intenzivne pridelave, ki je pogojevala sistematično odstranitev dreves. Te prakse vključujejo poljščine, živino (silvo-pastoralizem), in trajne kmetijske kulture kot sta tudi vinska trta, in drevesne vrste. (Vir: Vineas)
Primeri agrogozdarstva
Cecile Morelli in Said Massoundi iz Lycée agricole de Coconi iz otoka Mayotte sta nam predstavila kako pri njih izvajajo agrogozdarstvo. Poudarila sta, da je pri njih to način življenja in nekaj samoumevnega. Uporabljajo pet tipov agrogozdarstva. Najpogosteje kombinirajo drevesa s kavovci, kakavovci in vanilijo. Drevesa dajejo senco in s tem odlične pogoje za rast rastlin pod krošnjami. Pogosto skupaj sadijo gozdna drevesa in zelenjavo (fižol, paradižnik, papriko, kumare, solato) in gozdna drevesa z jagodičevjem (t. i. Market garden). Površine pod gozdnimi drevesi pa uporabljajo tudi za pašo živali.
Pierre Hoerter iz Relais Stierkopf Environnement pa nam je predstavil kako na njihovem posestvu v Alzaciji spreminjajo klasično kmetijstvo v agrogozdarstvo. Poudaril je, da so bili presenečeni, da se količina pridelka ni zmanjšala, ampak celo povečala. Pod obstoječimi drevesi so pripravili grede in jih zasadili z zelenjavo. Za nekaj manj kot 2 hektarja površine skrbita dve osebi, ki sta hkrati osebi s posebnimi potrebami. Njihovo podjetje je socialno podjetje, ki zaposluje ljudi gibalno ovirane ljudi in osebe z motnjami v duševnem razvoju. Agrogozdarstvo bi lahko nudilo delo tudi tej ranljivi skupini ljudi.
Priprava programa usposabljanja 3. stopnje
V okviru projekta AgroSylviMob bomo pripravili strokovni referenčni okvir 3. stopnje in orodja za praktično poučevanje. Nivo usposabljanja 3. stopnje je enak na evropski in slovenski ravni kvalifikacij.
Orodja, ustvarjena v okviru AgrosylviMob, bodo omogočila izvajanje tečajev, registriranih v registrih nazivov in certifikatov različnih držav, iz katerih prihajajo partnerji. Ti tečaji usposabljanja bodo zadevali vse ljudi, tudi za ranljive skupine. V projektu sodelujejo kar tri podjetja, ki zaposlujejo ljudi s posebnimi potrebami (iz Francije: Relais Stierkopf Environnement, iz Španije: Coopérative de l’Olivera in Fundacio Integra Pirineus).
Določili smo glavne cilje, ki jih mora kandidat doseči v okviru usposabljanja (znanje, spretnosti, kompetence).
Tabela razvrstitev po SOK in EOK – https://www.nok.si/tabela-razvrstitev
Logotip
Odločili smo se, da bodo logotip projekta pomagali izdelati dijaki na vseh sodelujočih šolah. Določili smo ključne besede, ki bi naj predstavljale logotip. Ključne besede so: vključevanje vseh ljudi (Inclusion), agrogozdarstvo/drevo/sadje/zelenjava/vinska trta/cvetoče rastline (agroforestry), podnebje (Climate), izobraževanje (Education), mobilnost (Mobility), ljudje (People), osem partnerjev, ki sodelujemo v projektu (8 partners), inovacije (Innovation).
Utrinki iz uvodnega seminarja in okolice
Zapisal: Simon Gračner, koordinator projekta
Fotografije: Simon Gračner
