Pilotni projekt Odgovorno s hrano/We Eat Responsibly! je eden prvih poskusov v EU, ki bo obravnaval ključna vprašanja porabe hrane v šolskih programih. Skozi akcijsko usmerjeno pedagoško metodologijo in preko metodologije sedmih korakov programa Ekošola, bodo mladi razvijali kritično mišljenje, znanje in usposobljenost, da postanejo globalni državljani, in da sprejmejo nove vedenjske vzorce na področju pre(hrane).
Gre za mednarodni projekt, v katerem poleg slovenskih ekošol sodelujejo tudi ekošole iz osmih partnerskih držav: Bolgarije, Češke, Hrvaške, Latvije, Malte, Poljske, Romunije in Hrvaške.
Izbrani smo bili kot pilotna šola med srednjimi šolami.
Cilji projekta:
- Raziskovanje prehranjevanja v šolski jedilnici in v naših domovih.
- Iz rezultatov raziskav o prehranjevanju ugotoviti, katero področje potrebuje izboljšave.
- Osveščanje o pravilnem prehranjevanju na šoli in izven šole.
- Izdelava letnega načrta, ki nam bo pomagal približati se “pravi hrani”.
- Vključitev tem o hrani v učni načrt (trajnostni razvoj, angleški jezik,…).
- Kako napisati članek o tej temi, kako pripraviti oglasno desko, plakat in internetno stran, ter o obveščanju prek socialnih omrežij.
- Predstaviti rezultate in izboljšave širši javnosti.
- Sodelovanje s starši, širšo javnostjo, strokovnjaki za prehrano, kmeti, kuharji,…
- Naučiti dijake, kako se vodi in izvaja takšen projekt.
Hrana je potreba, užitek, hrana je stvar osebnega in kulturnega izbora. V Evropi redko pomislimo na to, da je hrana tudi človekova pravica in velik svetovni problem. Svetovno prebivalstvo hitro narašča in do leta 2050 bomo na našem planetu morali nahraniti trikrat več ljudi kot pred stotimi leti. Naš izbor hrane ima neposreden ali posreden vpliv na podnebje, na uporabo naravnih virov kot sta voda in zemlja, na zmožnost ljudi, da se lahko nahranijo in živijo dostojno življenje doma in po svetu.
V današnjih časih proizvodnja hrane:
- bolj prispeva h globalnemu segrevanju kot avtomobili, kamioni, letala in vlaki skupaj.
- porabi 70 odstotkov sladke vode, vendar zaradi pesticidov in gnojil, ki odtekajo vanjo, v veliki meri zmanjšuje njeno kakovost.
- pospešuje izginjanje biotske raznovrstnosti.
- je glavno gonilo krčenja gozdov in opustošenja Zemlje.
Vendar vsa hrana nima enakega vpliva na okolje. Kakšen pozitiven ali negativen vpiv ima neka hrana na ljudi in na planet, je odvisno od naslednjih petih vidikov: kaj jemo, koliko jemo (česa), koliko hrane zavržemo, kako je bila naša hrana pridelana in kdo je imel od tega korist.
Koordinatorja: Jolanda Ziherl Sajko, Simon Gračner
Gradiva v razmislek
Na tem mestu najdete filme in oddaje o različnih pogledih na hrano in prehranjevanje. Gradiva so namenjena razmisleku o tem ali se pravilno prehranjujemo, po kakšni hrani je bolje posegati, …
- Uporabna gradiva za pouk in za vsak dan (uradna gradiva projekta Odgovorno s hrano)
- Portal – Veš, kaj ješ
- Portal – Vem, kaj jem
- Odpadki odžirajo tudi čas
- Film Tomorrow (trailer)
- Pssticidi v hrani
- Hrane je preveč!
- Epilog: Kako učinkoviti so v resnici prehranski dodatki?
- Članek o palmovem olju
- Življenje tvegal za hrano
- Kakšne hrenovke jemo?
- Zakaj kosilo v japonski osnovni šoli traja 45 minut?
- Poglavje o hrani
- Seasonal and local food
- Meat story
- Processed food and palm oil
- Knowing my farmer
- Biodiversity
- Biohrana in Nadzor nad ekološkimi živili (iz oddaje Preverjeno)
- Meat Atlas
- Comic Book – Organic farming
- Odgovorno s hrano (zloženka)
- O soji
Tekmovanje konzorcija Biotehniških šol na temo bučnih semen in bučnega olja
V četrtek, 12. 4. 2018 je na Izobraževalnem centru Piramida Maribor potekalo že 4. tekmovanje Konzorcija Biotehniških šol Slovenije v znanju in spretnostih dijakov in študentov.
Dijaki in študenti so se lahko pomerili v peki, kuhi, pisanju umetnostnega besedila, znanju, vizualni umetnosti in fotografiji. Glavna tem letošnjega tekmovanja so bila bučna semena in bučno olje.
Tekmovanja so se udeležili tudi naši dijaki. Po uvodnem nagovoru so bili dijaki razdeljeni v skupine in razporejeni na svoja delovna mesta. Mentorji smo v času tekmovanja imeli možnost vodenega ogleda Maribora. Gostitelji so za vse udeležence pripravili Piramida lonec in sladico. Preostali čas smo izkoristili za prijetno druženje z prijatelji in znanci.
In kako so se odrezali naši dijaki?
V kategoriji KULINARIKA sta tekmovala Lana Križanec z Rižoto z bučnim oljem in lososom ter Jure Stošić z Bučnim rissotom. Lana se je odlično odrezala in dosegla peto mesto in bronasto priznanje, Jure pa 9. mesto in priznanje za sodelovanje.
V kategoriji ŽIVILSTVO je Mario Žebot z odlično Bučno pito dosegel zlato priznanje.
V kategoriji VIZUALNA UMETNOST je dijakinja Tjaša Ploj dosegla 4. mesto in bronasto priznanje.
V kategoriji PRISPEVEK oz. BESEDILO je dijak Mihael Unger dosegel 8. mesto in priznanje za sodelovanje.
V kategoriji ZNANJE je Ivan Praznik dosegel srebrno priznanje, Jakob Pulko pa priznanje za sodelovanje.
V kategoriji FOTOGRAFIJA je Mihej Mukenauer dosegel 4. Mesto in srebrno priznanje, dijakinja Nikita Lenarčič pa priznanje za sodelovanje.
Vsem dijakom iskrene čestitke za dosežena priznanja in pohvale za ves trud in vnemo, ki ste ga vložili v tekmovanje.
Kristina Dolinar Paulič
Food Revolution
V okviru mednarodnega projekta Odgovorno s hrano smo izvedli projekt z naslovom Food Revolution. V okviru tega projekta smo sodelovali z gibanjem Food Revolution, katerega avtor je Jamie Oliver. Gibanju smo poslali sestavine iz katerih smo želeli pripravljati sladico. Člani gibanja so pregledali sestavine in nam poslali recept Jamia Oliverja, ki nam je bil po sestavinah najbližji.
Dijaki so med izvedbo tega recepta malo eksperimentirali. Preizkusili so originalno verzijo, nato pa so poskusili še recepte v katerih je bilo več lokalnih sestavin.
Na koncu so prišli še do ideje, da bi lahko te sestavine uporabili tudi za pripravo pite.
Obe sladici sta bili odlični. Vseeno pa smo si bili enotni, da po okusu še posebej izstopa pita.
Sladice smo ponudili obiskovalcem na informativnem dnevu in zaposlenim na šoli.
Vsi, ki so jih poskusili so bili nad njimi navdušeni. Tisti, ki smo degustirali vse različice receptov, smo si bili edini, da je bila vsaka nova varianta boljša. Verjamem, da bo marsikdo recepta preizkusil tudi doma, zato sta vam oba na razpolago v spodnjih vrsticah.
SLADICA JAMIEA OLIVERJA
Sestavine:
– 100 g blanširanih lešnikov
– 100 g olupljenih mandeljnov
– 100 g suhih fig
– 100 g suhih sliv
– 400 g ovsenih kosmičev
– 2 čajni žlički ekstrakta vanilije
– 3 polne žlice kakovostnega kakava v prahu
– 1 pomaranča
Za vsako porcijo
– 200 ml kokosovega mleka
– 1 polna žlica grškega jogurta
– 80 g svežega sadja – maline, narezane banane, naribana jabolka, delčki pomaranče, narezana hruška
– 1 ščepec cimeta ali kakava v prahu (opcija)
Priprava
1. Popražite lešnike in mandeljne v suhi posodi na srednjem ognju dokler ne pozlatijo. Pogosto premešajte. Ko so popraženi jih stresite v mešalnik.
2. Fige in slive narežite in dajte v mešalnik skupaj s polovico kosmičev, vanilijevim ekstraktom in kakavom v prahu.
3. Fino nastrgajte v mešalnik lupino in dodajte ožeto sredico pomaranče, potem vmešajte še preostanek kosmičev. Vlijte v zatesnjeno posodo pripravljeno za uporabo.
4. Ko želite postreči porcijo, preprosto nalijte 65 g mešanice v posodo za omako z 200 ml kokosovega vode in nežno segrejte na srednje velikem ali manjšem ognju približno 3 minute ali do točke ko se zgosti po vašem okusu. Redno mešajte, po potrebi dodajate vodo da razredčite.
5. Vsako porcijo servirajte z žličko grškega jogurta in 80g svežega sadja. Lepo se na koncu poda še ščepec cimetovega ali kakavovega prahu.
6. Ne pozabite – če kuhate večjo količino porcij, preprosto prilagodite čas kuhanja in količine.
RECEPT ZA PITO
Za masleno testo potrebujemo:
– 25 dag masla
– 36 dag bele moke
– 10 dag sladkorja
– 1 jajce
– 1 pecilni prašek
Zmehčano maslo, jajce, sladkor zmešamo, dodaš moko in pecilni prašek, naredimo kepo in pustimo počivati vsaj 1 uro. Nato testo razvaljamo, ga položimo v pekač za pito in spečemo v pečici na 180 °C.
Za prvi nadev potrebujemo:
– 25 dag bučnih semen
– 1 žlico cimeta
– 100 g sladkorja
– 25 dag ovsenih kosmičev
– 2 žlici čokolade v prahu
– 250 ml kokosovega mleka
Bučna semena prepražimo na maslu, da popokajo. Posebej skuhamo sladkor kateremu dodamo nekaj vode. Ko sladkor karamelizira, mu dodamo cimet. Mešanico prelijemo čez prepražena bučna semena in še nekaj časa pražimo, da voda povre in se sladkor lepo oprime semen.
Prepražena, karamelizirana semena zmešamo z ovsenimi kosmiči in čokolado v prahu v multipraktiku.
Mešanici dodamo kokosovo mleko in segrevamo na ognju in mešamo, da se zmes zgosti.
Za drugi nadev potrebujemo:
– 250 g malin
– 100 g borovnic
– 1 pomaranča
– 1 hruška
– 1 banana
– 1 vanili sladkor
– 2 žlici meda
Sadje narežemo, zmešamo z medom in vanili sladkorjem.
Za tretji nadev potrebujemo:
– 500 g grškega jogurta
– 2 žlici hladno stiskanega bučnega olja
– želatina
V grški jogurt vmešamo bučno olje, dodamo želatino, ki smo jo prej stopili v topli vodi, da nabrekne.
Na pečeno testo razporedimo najprej prvi nadev, nanj razporedimo sadje in na koncu tretji nadev. Pito lahko okrasimo z mletimi in karameliziranimi bučnimi semeni.
Zapisal: Simon Gračner
Fotografije: Kristina Dolinar Paulič (mentorica) in dijaki
Prireditev Nazaj h koreninam (lokalno nad globalno)
V okviru mednarodnega projekta Odgovorno s hrano (We Eat Responsibly) smo tudi letos na šoli organizirali tržnico, na kateri so se predstavile kmetije, podjetja in institucije, ki se ukvarjajo s pridelavo ekološke hrane, izobraževanjem o ekološki pridelavi, permakulturo, izdelavo eko kozmetike, čebelarstvom, vinarstvom in ekosistemskim načinom pridelave hrane.
Obiskovalci so si z veseljem ogledali pestro ponudbo, ki so nam jo pripravili na stojnicah. Na stojnicah smo lahko izbirali med različnimi vrstami moke, domačimi testeninami, kisi, bučnim in sončničnim oljem, sokovi, čajnimi mešanicami, vloženo zelenjavo, čebeljimi pridelki, sadikami zelenjave, ekološko kozmetiko …
Na stojnicah smo imeli možnost hrano tudi poskusiti. Vsi, ki smo jo, smo bili zelo zadovoljni.
Na eni od stojnic z domačimi dobrotami so se predstavili tudi dijaki, ki sodelujejo pri projektu. Pripravili so kruh, pice in različno pecivo.
Namen tržnice je bil dosežen, saj so bili zadovoljni tako obiskovalci kot ponudniki hrane in drugih izdelkov, hkrati pa smo se lahko ponovno prepričali, da je lokalna hrana zelo kvalitetna in predvsem okusna. Interes vseh je, da bi tržnico na šoli večkrat ponovili.
S prireditvijo smo še enkrat potrdili naš moto Nazaj h koreninam (lokalno nad globalno), ki smo si ga zastavili na začetku projekta Odgovorno s hrano.
Vsem sodelujočim in obiskovalcem se zahvaljujem za udeležbo na tržnici.
Na prireditvi so sodelovali:
AMON & ANIS ekološka kozmetika: predstavili so se z EKOLOŠKIMI kozmetičnimi sredstvi za ženske in moške (ekološka mila, dezodoranti, zobne paste, ustna voda, mazila, olja, parfumi …).
Čebelarstvo Cesar: predstavili so se z različnimi medenimi in drugimi čebeljimi proizvodi (različne vrste medu, propolis, cvetni prah, matični mleček, čokoladni trio, cimetov duet, borovničev duet…).
Ekološka kmetija Lenič Irena: predstavila se je z domačimi jedmi. Predstavila je svojo ekološko didaktično kmetijo Lenič.
Ekološka kmetija Sergo Nuša, Andrej: predstavili so ekološko permakulturno pašno rejo. Navdušeni boste nad teletino, odojki, proleki, svinjino, jagnjetino, kozlički oz. tistim mesom, ki je del aktualne ponudbe.
Port plus d.o.o. (Mlinarček): predstavili so se z različnimi vrstami moke, mlete iz žita pridelanega na slovenskih ekoloških kmetijah. Vso moko in zdrob meljejo sproti z lastnim mlinom na kamen, kar pomeni, da so vsi izdelki sveži in visokokakovostni. Predstavili so se tudi z njihovimi novimi testeninami.
Zadruga Dobrina: ponudili so nam izdelke različnih ekoloških kmetij (sokove, moko, chili, olje, kis, marmelado, začimbe,…).
Zabojček zdravja: predstavili so nam kaj pridelujejo na urbani Farmi Zabojček Zdravja, na Pobrežju v Mariboru. Seznanili smo se lahko kako pridelujejo zelenjavo po ekosistemskem načinu, ki predstavlja nadstandard bio in eko pridelavi, ter kot edini v Sloveniji produkte takšne kakovosti ponujajo v zabojčkih zelenjave.
Biotehniška šola Maribor: ponudili smo naravni jabolčni sok, jabolčni kis, bučno olje, sončnično olje, različna vina (penina, kalvarijčan, rizvanec, muškat otonel, sauvignon, laški rizling, renski rizling, chardonnay, rumeni muškat) in sadike zelenjave.
Zapisal: Simon Gračner
Fotografije: Simon Gračner
Več o dejavnostih pri projektu si lahko preberete na POVEZAVI.
