The GLOBE program
(Global Learning and Observations to Benefit the Environment)
GLOBE je mednarodni program za opazovanje Zemlje, ki poteka pod okriljem ameriške agencije NASA.
Program združuje učence, dijake, učitelje in znanstvenike s skupnim poslanstvom: Spodbujati poučevanje in učenje o znanosti, izboljševati okoljsko pismenost in varovanja okolja ter spodbujati znanstvena odkritja.
Po svetu v programu GLOBE sodeluje že 127 držav, v njih pa je bilo v programu aktivnih že več kot 38.000 šol, več kot 43.000 učiteljev in več kot 839.000 učencev oz. dijakov.
Aktivnosti v okviru programa so vezane na pet tematskih sklopov – atmosfera, hidrosfera, pedosfera, biosfera ter Zemlja kot sistem.
Program s pomočjo jasnih protokolov (preizkušenih s strani res številnih učiteljev in znanstvenikov po svetu) na eni strani vodi učitelje in učence vseh starosti pri opazovanju okolja ter zapisovanju opažanj in meritev, na drugi strani pa omogoča znanstvenikom črpanje in uporabo podatkov iz obsežne svetovne baze, ki jo učenci in učitelji soustvarjajo. Posebno privlačnost programu daje tudi povezanost z vesoljsko tehnologijo, saj številne meritve lahko primerjamo s podatki, ki jih izmerijo sateliti, na GLOBE dogodkih pa redno sodelujejo tudi NASINI znanstveniki in drugi strokovnjaki.
V Sloveniji program GLOBE po naročilu in s sofinanciranjem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport izvaja Center šolskih in obšolskih dejavnosti kot nacionalni koordinator za Slovenijo v sodelovanju s programom Ekošola.
VIZIJA programa: “Svetovna skupnost študentov, učiteljev, znanstvenikov in državljanov, ki sodelujejo za boljše razumevanje, ohranjanje in izboljšanje zemeljskega okolja na lokalni, regionalni in svetovni ravni.”
MISIJA programa: “Povečati ozaveščenost posameznikov po vsem svetu o globalnem okolju, prispevati k večjemu znanstvenemu razumevanju Zemlje in podpreti izboljšane dosežke učencev pri naravoslovju in matematiki.”
MERITVE IN ANALIZE, KI SE IZVAJAJO ZNOTRAJ POSEMEZNEGA PODROČJA:
1. Atmosfera
Preiskava atmosfere vključuje vidike vremena in podnebja, vključno s protokoli za merjenje temperature zraka in površine, preučevanje oblakov, padavin, merjenje relativne vlažnosti, zračnega tlaka, aerosole, vodno paro in ozon.
Z vzpostavitvijo lokalnih GLOBE vremenskih postaj udeleženci pomagajo zbirati dodatne vremenske podatke, da bi lažje razumeli več o mikroklimi, lokalnih učinkih, vremenu in podnebnih vzorcih o vsem svetu.
2. Hidrosfera
Področje hidrosfere se osredotoča na vodo in vodna telesa. Hidrološki protokoli vključujejo merjenje temperature vode, njeno prosojnost, pH vode, raztopljeni kisik, električno prevodnost, slanost, alkalnost, nitrate in beleženje o makronevretenčarjih, ki jih najdemo v vodi.
Znanstvene študije se v večini osredotočajo na večja vodna telesa. Zato so podatki, ki jih zbirajo GLOBE udeleženci na lokalnih potokih, močvirjih, ribnikih zelo pomembni in zagotavljajo podatke, ki jih sicer morda ne bi nikoli zbrali.
3. Biosfera
Pri raziskovanju zemeljskega pokrova GLOBE udeleženci razvrščajo vrsto pokrovnosti s pomočjo modificiriane UNESCOve modifikacije (MUC) in fotografirajo svoja območja, da na ta način pomagajo pri interpretaciji satelitskih posnetkov pokrovnosti tal in zagotavljajo natančnejše podatke o spremembi tal skozi čas. Protokoli vključujejo še merjenje količine biomase na posameznih travnikih, gozdovih in okolici.
4. Pedosfera
GLOBE udeleženci zbirajo podatke o temperaturi in vlažnosti tal ter o značilnostih, kot so: struktura, barva, nasipna gostota, gostota delcev, velikost delcev, pH tal. Obstaja tudi protokol, pri katerem merimo prepustnost tal za vodo.
Podatki, ki jih GLOBE udeleženci zbirajo o razmerah v tleh, se navezujejo na rastno dobo rastlin (fenologijo), na to, kaj raste na kopnem (pokrovnost tal), na temperaturo zraka, količino padavin in zračno vlažnost. Zaradi tega je to področje zelo pomembno za vsa druga preiskovalna GLOBE področja.
