Poročilo iz 2. mobilnosti

POROČILO O UČNIH AKTIVNOSTIH NA PROJEKTU ERASMUS+ BIOTEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR

Naslov projekta: PRIDOBIVANJE NOVIH ZNANJ IN IZKUŠENJ NA PRIMERIH DOBRE PRAKSE IZOBRAŽEVANJE UČENCEV SREDNJEŠOLSKEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA KMETIJSKIH ŠOL. 2021-1-RS01-K210-VET-000032909

AKTIVNOSTI PRI IZOBRAŽEVANJU UČENCEV IN UČITELJEV NA GOSTUJOČI ŠOLI, Biotehniška šola Maribor; Slovenija

Praktični pouk – modul: PRIDELAVA IN PREDELAVA GROZDJA, OSNOVE KLETARSTVA

Čas aktivnosti: 2. mobilnosti dijakov in učiteljev: od 25. 9. 2022 – 1. 10. 2022

Biotehniška šola Maribor, Slovenija, 7 učencev in 2 učitelja,
Gospodarska škola Čakovec, Hrvaška, 7 učencev in 2 učitelja,
Biotehnološka škola Šumatovac- Aleksinac, Srbija, 7 učencev in 2 učitelja.

Pridelava in predelava grozdja – osnove kletarstva (brošura)

1. dan projektne aktivnosti

Ponedeljek, 26. 9. 2022

Medsebojno spoznavanje, predstavitev projektnih aktivnosti in praktični pouk, praktične vaje

Uvodni dan je bil namenjen sprejemu udeležencev na projektu, medsebojnemu spoznavanju, seznanitvijo z učnimi vsebinami, ki se jih bodo učitelji in učenci udeležili v času načrtovane projektne mobilnosti na Biotehniški šoli Maribor. Učencem in učiteljem je bila razdeljena projektna brošura kjer je predstavljen vsebinski in učni vidik in cilji izobraževanja v času aktivnosti z naslovom PRIDELAVA IN PREDELAVA GROZDJA IN OSNOVE KLETARSTVA. Brošura služi kot vodnik pri projektni enotedenski aktivnosti.

Dijake smo popeljali po šolskem posestvu, kjer smo si ogledali šolske vinograde v okolici šole in na Kalvariji.

Slika 1: Dijaki in učitelji, udeleženci na mobilnosti Biotehniške šole Maribor, Slovenia, Gospodarske škole Čakovec, Hrvaška, Poljoprivredna škola Šumatovac- Aleksinac, Srbija.

Dijaki in učenci so si najprej ogledali prešo in polnilnico z opremo in vinarskimi stroji in napravami ter kletarsko posodo.

Slika 2: Dijaki so si ogledali prešo, posodo, stroje in polnilnico.

Slika 3 : Pridelava vrtnin

Predstavlili smo trajnostni vidik samooskrbe z vrtninami, vzgoje solatnic, radiča, endivije ter brstičnega ohrovta v jesensko zimskem času v Sloveniji. Predvsem pa ekonomski ter trajnostni pomen vrtnin vzgojenih na lokalni ravni in kot možnost dodatne dejavnosti ali specializacije na kmetijskih gospodarstvih.

SPREMLJANJE DOZOREVANJA GROZDJA

Slika 4: Prikaz merjenja vsebnosti sladkorjev v grozdju z ročnim refraktometrom. Denis Perko dipl. inž. kmet.

Opravili smo terenski del praktičnega pouka s primerom in prikazi merjenja sladkorja z ročnim refraktometrom na sorti Žametovka. Žametovka, ki je posajena v šolskem vinogradu, je potomka najstarejše trte na svetu. Izmerili smo povprečni vzorec jagod. Na današnji dan 26. 9.2022 je bila vsebnost sladkorja 79 Oe ̊.

ŽAMETOVKA – AMPELOGRAFSKE ZNAČILNOSTI:

Grozd: srednje velik, cilindričen ali cilindrično koničast, s krilci, srednje zbit. Jagoda: okrogla, srednje velika, temno modra z obilnim poprhom.

Zrelost: pozna (1. teden oktobra)

TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI: Rast: srednje bujna Masa porezanega lesa: 1,27 kg / trto. Rodnost: velika Povprečno število grozdov / oko: 1,4, Povprečni pridelek: 4,0 kg / trto. Povprečna masa grozda: 197 g. Masa 100 jagod: 205 g, Vsebnost sladkorjev: 17,7 ºBrix (74 ºOe), vsebnost skupnih kislin: 7,0 g/l

ORGANOLEPTIČNE LASTNOSTI VINA:

Vino je svetlo rdeče barve, brez posebnosti, s poudarjeno svežino. Običajno se ne prideluje kot samostojno vino, je pa zelo primerno za mešanje z vini drugih sort.

Slika 5: Dijaki so vključeni k praktičnim vajam spremljanja dozorevanja grozdja, merjenje vrednosti sladkorjev v grozdju na terenu.

UČNE AKTIVNOSTI V VINOGRADU – SPOZNAVANJE SORT s trgatvijo

Slika 6: Na Kalvariji, smo v vinogradih Biotehniške šole spoznavali sorto Laški Rizling.

Slika 7: Sorta Laški Rizling v vinogradu na Kalvariji

AMPELOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ( LAŠKI RIZLING): Grozd: majhen ali srednje velik, zbit, valjast in pogosto nekoliko vejnat Jagoda: majhna okrogla, v zbitem grozdu nekoliko podolgovata, zelenkasto rumena, na sončni strani opečena in posuta z oprhom. FENOFAZE: Zrelost: pozna (zadnji teden septembra). TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI: Povprečna masa grozda: 170 g, masa 100 jagod: 172 g, vsebnost sladkorjev: 22,2 ºBrix (93 ºOe) vsebnost skupnih kislin: 5,9 g/l. ORGANOLEPTIČNE LASTNOSTI VINA: Vino je rumenkasto zelene do zlato rumene barve, polno, z nežno in sadno cvetico, značilen je nevtralen uravnotežen okus, kislina ne pride do izraza. SPLOŠNA OCENA: Laški rizling rodi dobro in redno. S povprečno sladkorno stopnjo in vsebnostjo skupnih kislin v moštu zagotavlja tudi dobro kakovost vina. Namenjen je predvsem pridelavi kakovostnih vin z geografskim poreklom.

PREDSTAVILI SMO ŽGANJEKUHO IN SUŠILNICO SADJA KJER SE DIJAKI PRIPRAVLJAJO NA PROJEKTNO DELO.

Slika 8: Ogled žganjekuhe in sušilnice sadja

OGLED EKOLOŠKEGA SADOVNJAKA BIOTEHNŠKE ŠOLE MARIBOR

Slika 9: Na koncu šolske aktivnosti smo si ogledali šolski ekološki sadovnjak, s sortami jabolk Topaz in Rubin. Spregovorili smo o načinu pravilne izbire sort, o ekoloških agrotehničnih ukrepih kot so: varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci, gnojenju, zatiranju plevelov, rabi tal ter o načinu in pomenu saditve in oskrbe ekoloških trajnih nasadov na občutljivih vodovarstvenih območjih. Dijaki in učitelji so bili seznanjeni s trajnostnim vidikom ekološkega načina pridelave.

Slika 10: Ogled ekološkega sadovnjaka Biotehniške šole Maribor.

Slika 11: Organoleptične lastnosti ekoloških sort jabolk

POPOLDANSKE AKTIVNOSTI

Ogledali smo si najstarejšo trto na svetu Žametovko, Staro trto na Lentu. Stara je okoli 400 let. Svečana trgatev bo v nedeljo 2. 10.2022.

Slika 12: Obiskali in ogledali smo si Hišo stare trte na Lentu.

Slika 13: Komu vse je bilo podarjeno protokolarno vino Stare trte.

Slika 14: Vpis Stare trte v Guinness-ovo knjigo rekordov.

Slika 15: Ogled največjega talnega mozaika v Sloveniji

2. dan projektne aktivnosti

Torek 27.9. 2022

Danes smo prikazali praktične vaje in postopke za določitev časa trgatve na sorti Žametovka. Pri demonstraciji, vajah in praktičnih prikazih, smo uporabili najsodobnejše pristope v postopku spremljanja dozorevanja grozdja.

Dijaki so spremljali dozorevanje grozdja, izmerjena je bila vsebnost sladkorjev , skupne vrednosti kislin in pH. S pomočjo literature smo določili stopnjo zrelosti grozdja.

Slika 16, 17: Predstavitev postopkov določanja parametrov tehnološke zrelosti grozdja.

Dijaki in učitelji so spremljali nova znanja s pomočjo brošure.

Slika 18: Iskanje sorte Žametovka.

Žametovko smo izbrali, ker je komaj sedaj v tem času prehaja v tehnološko zrelost.

Praktični pouk in enološke vaje, merjenja pomembnih parametrov, ki so potrebni, da lahko določimo primerno tehnološko zrelost za trgatev glede na zvrst in stil vina.

Slika 20, 21: Prikaz merjenja skupne vrednosti sladkorja v sorti Žametovka 76 Oe, merjenje skupnih kislinv v moštu. Predavanja: Dr. Andrej Podjavoršek.

Slika 22: Prikaz hidroponske vzgoje vrtnin, 3 načini vzgoje.

Slika 23: Projektna mobilna skupina dijakov in učiteljev pred potomko stare trte Žametovke ob šolskem objektu.

Udeležili smo se predavanja z naslovom: SPREMLJANJE DOZOREVANJE GROZDJA. Predavateljica: Tadeja Vodovnik Plevnik, univ. dipl. inž. kmet. KGZS-Zavod Maribor

Dijakom in učiteljem smo želeli prikazati, kako pomembno je sodelovanje med strokovnimi službami na področju kmetijstva.

Poslušali smo predavanja o pridelavi vina, vrstah vina (mirno vino, peneče vino biser vino, gazirano vino pri normalnih trgatvah, o vinih posebnih kakovosti ( posebno naravno sladko ali desertno vino), o zvrsteh vina in sortnih vinih. Razvrstitev sort glede na čas zorenja o stilih mirnega vina ( suho, polsuho polsladko in sladko). Od česa vse je odvisna kakovost vina ( poreklo in kakovosti grozdja in tehnologije in predelave grozdja, nege, skladiščenja in ponudbe vina).

Vinski letnik je odvisen od vremenskih razmer v letu in odzivom trte na vremenske razmere. Zrelost grozdja je lahko fiziološka in polna zrelost grozdja ter prezrelo grozdje z žlahtno gnilobo. Tehnološka zrelost grozdja je lahko optimalna ali maksimalna. Vrhunsko vino posebnih kakovosti so: pozna trgatev, izbor in jagodni izbor, ledeno vino in suhi jagodni izbor. Predavateljica nam je predstavila tudi namen spremljanja – »slike« o stanju grozdja od začetka zorenja do trgatve (zdravstveno stanje, masa, vsebnost. sladkorja., skupnih. kislin, pH vrednost, delež vinske in jabolčne kisline, YAN).

Seznanili smo se tudi z načini trgatev.

Slika 24, 25: Predavanje SPREMLJANJE DOZOREVANJE GROZDJA.

Slika 26, 27: Predavanje SPREMLJANJE DOZOREVANJE GROZDJA.
OGLED ENOLOŠKEGA LABORATORIJA.

Slika 27, 28: Odvzemno mesto vzorcev grozdja v enološkem laboratoriju

Odvzemno mesto vzorcev grozdja v enološkem laboratoriju. Postopek jemanja vzorcev se opravlja v tedenskih presledkih v času dozorevanja grozdja. Vzorec vsebuje 100 jagod, odvzetih s 25 trsov in to po 50 jagod na levi in desni strani trte. Jagode so odvzete po naključnem izboru (na slepo) v spodnjem in zgornjem delu grozdov.

V “laboratoriju” jagode najprej stehtajo, da dobimo maso 100 jagod v gramih. Nato jagode zmeljejo. Sledi določanje sladkorja, skupnih kislin in YAN drugih sestavin v soku.

Slika 29, 30: Ogled enološkega laboratorija.

Slika 31, 32: : Ogled enološkega laboratorija monitoring vsebnosti parametrov dozorevanja grozdja

Na podlagi »slike« grozdja, zastavimo primerno tehnologijo (čas in način trgatve, žveplanje, uporabo kvasovk, uporabo drugih enoloških sredstev, morebitno dosladkanje, morebitno razkisanje, biološki razkis, čas prvega in ostalih pretokov).

3. dan projektne aktivnosti

Sreda, 28. 9. 2022

Slika 33: Udeleženci ERASMUS+ mobilnosti, učenci in učitelji pred potomko Stare trte, Žametovka

Udeležili smo se predavanja z naslovom TEHNOLOGIJA PRIDELAVE BELEGA IN RDEČEGA VINA, Tadeja Vodovnik Plevnik, KGZS-Zavod Maribor. Seznanili smo se, kašni naj bodo pogoji za pridelavo vina, katera enološka sredstva smemo uporabljati, kako pomembna je higiena v prešnici, kleti in polnilnici in kakšne težave nam povzroča nehigiena – Bakterije (ocetno kislinske, masleno kislinske, mlečno kislinske, sluzave), divje kvasovke (Candida, Hansenula, Pichia, Brettanomyces intermedius, Brettanomyces anomalus, Hanseniospora uvarum), ki so lahko povzročiteljice, kana, etilacetanega tona, konjskega znoja miševine, žaltavosti, repnice, vlečljivosti. Pomembna je kratka pot do preše. Predstavljeno je bilo, kako pomembno je žveplanje grozdja, drozge ali mošta ter kdaj in koliko žveplati.

Tehnologija pridelave belih vin

Slika 34, 35: Ugotovitev primernega odmerka SO2 v vinu je pri žveplanju najpomemben podatek. Le na tej osnovi lahko žveplamo v smislu: ne premalo, ne preveč in v pravem času

TEHNOLOGIJA PRIDELAVE RDEČIH VIN PO POSTOPKU MACERACIJE

Slika 36, 37: Dijaki vseh treh šol so poslušali predavanja o tehnologiji pridelave belih in rdečih vin.

OGLED ŠOLSKE KLETI

Slika 38, 39: Dijaki in učitelji vseh treh šol smo si ogledali šolsko klet, kjer poteka vrenje mošta.

OGLED NOVEGA IKT VINIFIKATORJA ZA MACERIRANJE GROZDJA

Slika 40, 41: Ogledali smo si šolsko vinsko klet, kjer poteka vrenje mošta. Vinifikator služi za postopek maceracije grozdja v postopku predelave rdečih vin in belih aromatičnih vin.

Slika 42, 43: Ogled polnilnice vina in postopka pridelave penečih vin.

MIKROVINIFIKACIJA PROJEKTNE NALOGE DIJAKOV, SPREMLJANJE PARAMETROV PRI VINIFIKACIJI

Slika 44, 45: Dijaki Biotehniške šole Maribor v času izobraževanja izdelajo vsak svoje vino iz določene sorte grozdja, ki ga predstavijo v projektnem delu. Grozdje posamezne sorte naberejo, stisnejo, rdeče sorte macerirajo. Pri postopku mikrovinifikacije dnevno spremljajo osnovne parametre pri pridelavi vin, jih zapisujejo in naredijo tabele. Pri predstavitvi naloge mikrovinifikacije, ocenijo še organoleptične lastnosti vina.

ŠOLSKA ARHIVSKA KLET

Slike 46, 47, 48, 49: Ogledali smo si šolsko arhivsko klet, spoznali pomen in vlogo arhivske kleti, o odličnih letnikih ter o vinih, ki so najbolj primerna za staranje.

4. dan projektne aktivnosti

Četrtek 30. 9. 2022

Predstavitev Slovenije, jezika, običajev in kulinaričnih značilnosti Slovenije, jezika in izvedli delavnico o multikulturalnosti. Dijaki so predstavili šole, Biotehnološko šolo Šumatovac, Aleksinac iz Srbije. Gospodarsko školo Čakovec iz Hrvaške. Predstavljena je bila tudi naša šola Biotehniška sola Maribor, Slovenija. Predstavili smo se s promocijskimi materiali posameznih šol s pridelki, sokovi, marmelado, potico, bučno juho s semeni.

Sledil je govor ravnatelja. Ravnatelj je dijakom in učiteljem podelil potrdilo o udeležbi na 2. mobilnosti na BIOTEHNIŠKI ŠOLI MARIBOR z naslovom praktičnega modula: PRIDELAVA IN PREDELAVA GROZDJA IN OSNOVE KLETARSTVA.

Slika 50, 51, 52, 53: Predstavitev Slovenije in igranje na harmoniko, grba, zastave, sosednjih držav, glavnega mesta, denarja, značilnosti SLOVENSKEGA JEZIKA, pomembnih osebnosti (France Prešeren, Ivan Cankar), šeg in navad, tradicionalne hrane ter glasbe. Dijaka sta v pozdrav dijakom zaigrala na harmoniko. Dijakom so bile predstavljene Slovenske lepote: Triglav, reka Sava, Drava, Savinja, Krka, Soča, Bohinjsko Blejsko in Cerkniško jezero, Piran, Sečoveljske soline, Portorož, Koper, Postojnsko jamo, Škocijanska jama ter Človeško ribico. Predavateljica: Monika Rubin Bračko prof..

DELAVNICA O MULTIKULTURALNOSTI Dijaki, so se predstavili s svojimi imeni v latinici in cirilici.

Slike od 54 do 61: Delavnica o multikulturalnosti: predstavitev dijakov in učencev z cirilico in latinico.

Predstavitev šol s pridelki in promocijskim materialom.

Slike 62, 63, 64, 65: Predstavitev šol s pridelki in promocijskim materialom ter predstavitvijo

Slika 66: Podelitev potrdil o pridobivaju novih znanj in izkušenj na ERASMUS+ mobilnosti. Ravnatelj Anton Krajnc univ. dipl. ing.

Slika 67, 68: Podelitev potrdil o pridobivaju novih znanj in izkušenj na ERASMUS+ mobilnosti. Ravnatelj Anton Krajnc univ. dipl. ing.

PREDSTAVITEV ŠOL

Slike 69, 70, 71, 72: Predstavitve šol Biotehnološka škola Šumatovac Aleksinac, Srbija, Gospodarska škola Čakovec, Hrvaška, Biotehniška šola Maribor, Slovenija

5. dan projektnih aktivnosti

Petek, 30. 9. 2022

Ta dan smo namenili podjetništvu, proizvodnji in trženju

Ogledali smo si primer dobre prakse delovanja «Start up» uspešnega podjetništva mladih, Lobik Brewery iz Ruš. Predstavili so podjetniško pot od ustanovitve do dejavnosti s trženjem na tuje trge. Pot se je začela s podjetniško idejo, poslovnim načrtom, organizacijo proizvodnje, logistike trženja, načrtovanjem trženjske poti in načini prodaje proizvodov ter poslovanja. Predstavili so Slovenski trg in možnosti prodaje v ostale države Francijo, Italijo, Nizozemsko, Nemčijo. Podjetje 80% proizvedenega piva proda na tuje trge. Proizvodnjo širijo na pridelavo in predelavo ekoloških vin in kislih piv ter dejavnost v gostinstvu, kjer načrtujejo ponudbo lastnih piv in vin. Oprema podjetja je delno sofinancirana s podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj EU. Je primer dobre prakse zaposlitvenih možnosti mladih podjetnikov.