Pijače iz medu so lahko brezalkoholne (npr. sokovi), ali alkoholne (npr. medica, medeno žganje, medeni liker, medeno pivo in peneča medica) – katere bova v najinem prispevku tudi opisale. Prav tako bova ob postopkih omenile tudi pripomočke in naprave, ki jih pri pripravi uporabljamo.

MEDICA

Medica spada med medene pijače z najdaljšo tradicijo priprave saj so jo naši predniki poznali že pred vinom.

Medica se pije kot aperitiv ohlajeno na 8-10 °C ali kot desertno pijačo.

Medica je prav tako lahko osnova za izdelavo peneče medice, medenega kisa in žganja.

Medico delimo na suho (do 25 g invertnega sladkorja/l),

polsuho (25,1 do 60 g invertnega sladkorja /l),

polsladko (60,1 do 100g invertnega sladkorja/l) in

sladko (več kot 100,1 g invertnega sladkorja/l).

POSTOPEK PRIPRAVE MEDICE

Postopek se začne s pripravo medene raztopine in nadaljuje s fermentacijo (pretvorba sladkorja v alkohol). Po zaključeni fermentaciji dobimo medico. Sledi pretakanje sveže medice, žveplanje in zaščita medice pred škodljivimi mikroorganizmi.

Za izdelavo se najbolj uporablja cvetlični med, lahko pa seveda uporabljamo tudi druge vrste medu (kostanjev, lipov, itd.).

Za izvedbo fermentacije uporabljamo nerjavečo posodo v velikosti tolikih litrov kolikor medice želimo izdelati, opremljeno z vrelno veho in pipami za lažje pretakanje medice po končani fermentaciji. (slika1)

Z nadzorovano fermentacijo (nadzorovanje temperature) je možno dobiti kakovostnejšo medico z manj napakami.

Pri izdelavi medic postopek vrenja ustavimo, ko je v medici od 11 do 13 vol % alkohola.

MEDENO ŽGANJE

Izdelava medenega žganja je zahtevnejša, saj je žganje destilat iz medice. Kar pomeni da moramo najprej izdelati medico, ki mora čimbolj povreti in jo nato destiliramo. Na koncu pustimo destilat še zoreti in tako dobimo medeno žganje.

Medeno žganje vsebuje med 32 in 55 vol % alkohola.

Najprimernejša medova za izdelavo medenega žganja sta cvetlični in gozdni med, saj se pri njuni uporabi v žganju ohrani največ arome.

POSTOPEK PRIPRAVE MEDENEGA ŽGANJA

Kot že prej napisano prvi koraki pri izdelavi medenega žganja potekajo enako kot pri pripravi medice. Začne se torej s pripravo medene raztopine vode in medu, nato sledi fermentacija, destilacija in pa zorenje.

Ker je potrebno da medica zavre se k raztopini dodajo kvasovke, ki so čimbolj odporne in zanesljive. Kvasovke se k raztopini ne dodajajo direktno ampak jih je treba pred mešanjem s raztopino premešati v topli vodi. Po približno 15 minutah se kvasovke aktivirajo in tako so pripravljene da se primešajo k raztopini. Za vrenje se po navadi uporabljajo plastične posode ali nerjaveče posode.(slika4) Posod ne smemo napolniti do vrha, saj je pri vrenju mogoče da nastane pena. Posodo pa moramo seveda zapreti. Na vrh posode damo veho v katero dodamo vodo in nekaj kapljic žveplaste kisline. S tem preprečimo okužbo raztopine od zunaj. Če alkoholno vrenje poteka uspešno bomo v vehi lahko opazili mehurčke, ki nastajajo ob vrenju. Ustrezna temperatura, v kateri bo potekalo uspešno vrenje, se giblje med 15 in 17°C. Če se temperatura dvigne že nad 19°C lahko to pomeni močno izgubo arom žganja.

Po vrenju sledi destilacija. Za destilacijo uporabljamo žganjarske kotle(slika3).

Kotel napolnimo do 85% njegovega volumna. Nato na kotel vstavimo kapo in jo povežemo s hladilnikom. Hladilnik napolnimo z vodo, ki pri destiliranju ne sme preseči 17°C. Toploto najlažje uravnavamo z uporabo krožnega gorilnika z mrežo. Ker medeni destilat ob koncu destilacije po navadi vsebuje okoli

60 vol % alkohola, kar je za uživanje pijače premočna koncentracija, pustimo destilat stati okoli 6 do 8 tednov. Za shranjevanje uporabljamo steklene balone. Temu postopku pravimo zorenje.

MEDENI LIKER

Za izdelavo medenega likerja potrebujemo sadni destilat/žganje, mehko vodo in kakovosten med, ki jih ob koncu izračuna potrebnih sestavin vse zmešamo. Liker ob koncu tudi bistrimo.

POSTOPEK PRIPRAVE MEDENEGA LIKERJA

Preden sestavine za medeni liker zmešamo opravimo preprosto analizo sestavin-preverimo: vsebnost alkohola v sadnem destilatu z EU alkoholometrom v vol % alkohola, vsebnost sladkorja v medu določimo z refraktometrom s skalo od 0 do 90 °Bx, s pokušnjo opravimo senzorično analizo sadnega destilata in medu, določimo, če je trda voda omehčana do 4 °dH s testom Sera kH.

Primer izračuna za mešanje sestavin:

Za mešanje danih sestavin je najprej treba mehko vodo segreti na 25°C. Po segrevanju dodamo med in mešamo. Za mešanje uporabljamo mešalne posode na kolesih (slika7), ter elipsasto mešalo (slika6). Ker je liker ob koncu mešanja moten ga po celem postopku še bistrimo.

Liker bistrimo v hladnem prostoru saj se takrat začne naravno bistriti. Na dnu steklenice nastane vidna in kompaktna usedlina. Te usedline se želimo rešiti zato bistri del likerja pretočimo v drugo steklenico.

MEDENO PIVO

Postopek priprave medenega piva je precej drugačen od priprav piv s postopkom saharacije (pretvorba škroba v sladkor, maltozo). Pri pripravi medenega piva namesto slada uporabljamo samo med, hmelj, vodo in pivske kvasovke.

POSTOPEK PRIPRAVE MEDENEGA PIVA

Pivo lahko najhitreje izdelamo z uporabo hmeljnega sladnega sirupa lahko pa pripravimo v v kombinaciji z ječmenovim ali katerimkolim podobnim sladilom. Lahko se odločimo za pripravo bistrega ali nefiltriranega motnega piva ali pa izdelamo pivo z nizko alkoholno stopnjo.

Medeno pivo je, na kratko, fermentirana grenka pijača iz medu, hmelja in pitne vode.

Uporabljamo lahko različne vrste medu (cvetlični, kostanjev, lipov, gozdni, itd.), pomembno mora bite le to, da je med kakovosten. Grenkobo pivu dajejo alka kisline, ki jih najdemo v hmelju. Za izdelavo medenega piva se najbolj pogosto uporabljajo hmeljni briketi (slika). Medeno pivo vsebuje največ vode (90%), kar pomeni, da mora tudi voda biti kakovostna zato uporabljamo mehko vodo. Medeno raztopino pripravimo tako, da najprej segrejemo mehko vodo, nato dodamo med, premešamo in vremo pet minut. Raztopini dodamo hmelj in kuhamo še 10 minut. S kuhanjem raztopine omogočimo da se iz hmelja izločijo grenke snovi in sestavine, ki pivu dajejo dodatno grenkobo. Seveda pri pripravi ne smemo pozabiti na pivske kvasovke, katere so ključna sestavina pri alkoholni fermentaciji. Kvasovke dodamo, ko se raztopina ohladi in jih pred vsem namočimo v toplo vodo (do 30°C) za 15 minut. Po dodanih kvasovkah raztopino pustimo da fermentira. Alkoholna fermentacija poteka pri temperaturi 15 do 20°C. Potek fermentacije nadzorujemo s hidrometrom (slika).

PENEČA MEDICA

Peneča medica se označi kot alkoholna pijača, proizvedena iz raztopine medu in vode, ki jo izpostavimo procesu fermentacije s kvasovkami. Peneča medica se od medice, iz katere izhaja, razlikuje po tem, da ima povečano količino ogljikovega dioksida. Naslednja sprememba, ki jo opravimo pri peneči medici ob koncu je degožiranje.

Medico delimo na suho (vsebuje do 25 g invertnega sladkorja/l),

polsuho (vsebuje več kot 25,1 g in do 35 g invertnega sladkorja/l),

polsladko (vsebuje več kot 35,1 g in do 45 g invertnega sladkorja/l),

sladko (vsebuje več kot 45,1 g invertnega sladkorja/l),

POSTOPEK PRIPRAVE PENEČE MEDICE

Ker peneča medica izhaja iz medice pri pripravi ni bistvene razlike. Razlikuje se le v tem, da pri pripravi peneče medice opravimo še sekundarno alkoholno vrenje, ki poteka v steklenicah.

Ko penečo medico ustekleničimo sledi sekundarno vrenje. Steklenice morajo zato biti odporne proti tlaku. Pri ustekleničevanju se v osnovno medico zmeša nekaj sladkorja. Za sekundarno alkoholno vrenje lahko uporabljamo različne tipe kvasovk. Uporabimo lahko kvasovke v obliki tekočine ali v obliki aktivnih suhih snovi, ali pa uporabimo imobilizirane kvasovke. Pri imobiliziranih kvasovkah moramo biti še posebej pozorni pri tem, da dobro speremo filter, polnilec in dele ki bodo prišli v stik z medico.

Ko steklenico napolnimo do določene mere se v njo doda 1,5g kvasovk. Steklenice potem zapremo s kronskim pokrovčkom. Steklenice nato položimo v temen prostor. Vrenje po navadi traja od enega do dva mesca. Po vrenju sledi zorenje, ki po navadi traja najmanj devet mesecev lahko pa traja tudi več let.

Po zorenju sledi degožiranje.

Degožiranje je odstranjevanje sedimenta iz steklenic. Steklenice pri tem postopku obrnemo na glavo in jih postavimo v zamrzovanje na -24°C. Pri tem se v nekaj sekundah imobilizirane kroglice sesedejo v ustje steklenice (na pokrovček) (slika11). Steklenice nato odpremo s pomočjo degožirnega stroja (slika10).

Ko steklenice degožiramo k njen dodamo še odpremni liker, z njim določimo končni okus in sladkost. Po dodajanju likerja steklenice zamašimo s plutovinastim zamaškom in žično košarico.

VIRI:

MIJA BRLEK, LARISA SMODIŠ, 3.D

Cvetličar

Kmetijsko podjetniškitehnik 3+2

Mehanik kmetijskihin delovnih strojev

Naravovarstveni tehnik

Kmetijsko podjetniškitehnik 4 letni

Veterinarski tehnik