Embaliranje in označevanje medu

Med, ki smo ga po točenju shranili v PVC posode za živila smo pretočili v Inox sod z odtokom.

Med smo nato napolnili v kozarčke za slovenski med. Kozarčke smo zamašili s pokrovčkom, nanje nalepili nalepko z podatki in čez pokrovček prelepili še prelepko.

Med je naravna sladka snov, ki ga izdelajo čebele Apis mellifera, iz nektarja cvetov ali izločkov iz živih delov rastlin ali izločkov na živih delih rastlin, ki jih čebele zberejo, predelajo z določenimi lastnimi snovmi, shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v satju. Čebele na rastlinah nabirajo medičino ali nektar, ki jo izločajo rastline v nektarjih ali pa nabirajo mano. Mana je sladka snov, ki jo izločajo listne uši, kaparji in škržati, potem ko iz posesanega rastlinskega soka iglavcev ali listavcev porabijo za življenje potrebne snovi. Vrste medu so dobile imena po rastlinah, na katerih čebele v glavnem nabirajo medičino oziroma mano. Te so pri nas predvsem akacija, lipa, kostanj, smreka, hoja, hrast, javor, oljna ogrščica. Popolnoma naraven pojav je kristalizacija medu, ki ne zmanjša njegove kakovosti, paziti moramo le, da pri ponovnem utekočinjenju temperatura medu ne preseže 40°C. Pri višjih temperaturah se v medu uničijo biološko aktivne snovi, ki vplivajo na njegovo edinstveno sestavo.

Vsako živilo, ki je vnaprej pakirano v embalažo, se imenuje predpakirano živilo in mora biti ustrezno označeno. Predpakirano živilo pomeni, da vsebine ni mogoče spremeniti brez odprtja ali spremembe embalaže. Pri pakiranju medu v steklene kozarčke se na primer lahko uporabi tako imenovana PRELEPKA, ki nepoškodovana zagotavlja potrošniku, da je med originalno zaprt. Označba na živilu vsebuje informacije, ki so namenjene potrošnikom. Način označevanja medu je predpisan v:

• Pravilniku o medu (Uradni list RS, št. 31/04, 89/04),
• Pravilniku o splošnem označevanju predpakiranih živil (Uradni list RS, št. 50/04, 58/04, 43/05, 64/05, 83/05, 115/05),
• Pravilniku o količinah predpakiranih izdelkov (Uradni list RS, št. 110/02). Nadzor vršijo državni organi.

Med v skladu s Pravilnikom o medu poimenujemo glede na izvor in glede na način pridobivanja.

1. Glede na izvor razlikujemo:

• cvetlični med ali nektar, ki je pridobljen iz nektarja cvetov,
• med iz mane ali gozdni med, ki je pridobljen predvsem iz izločkov insektov (Hemiptera) na živih delih rastlin ali izločkov živih delov rastlin. Obstaja tudi mešani med, ki je mešanica cvetličnega medu in medu iz mane, katerega se označi kot med.

2. Glede na način pridobivanja razlikujemo:

• med v satju, ki ga čebele hranijo v novo zgrajenem satju brez zalege ali v tankih osnovnih ploščah satja iz čistega čebeljega voska, in se daje v promet v celih pokritih satih ali kot del teh satov;
• med s satjem ali deli satja v medu, ki vsebuje enega ali več kosov satja v medu;
• samotok (odtočeni med), ki je pridobljen z iztekanjem medu iz odkritih satov brez zalege; • ‘točeni med’, ki je pridobljen s centrifugiranjem odkritih satov brez zalege; • ‘prešani med’, ki je pridobljen s stiskanjem satov brez zalege, z ali brez uporabe zmerne toplote, ki ne presega 45 °C; • filtrirani med, ki je pridobljen tako, da se pri odstranjevanju tujih anorganskih ali organskih primesi odstrani tudi znaten del cvetnega prahu.

Obstaja tudi ‘pekovski med’, ki je primeren za industrijsko uporabo ali kot sestavina v drugih živilih, ki se nato predelajo. Izdelek lahko označimo tudi s trgovskim imenom, blagovno znamko ali z izmišljenim imenom (na primer: kremni med, čokomed in podobno), ki pa ne sme nadomestiti prodajnega imena.

Razen pri filtriranem medu in pekovskem medu, je ime ‘med’ lahko dopolnjeno z navedbo oznake, ki se nanaša na:

• navedbo cvetov ali rastlin, če med izhaja v celoti ali delno iz navedenega izvora in ima njegove senzorične, fizikalno-kemijske in mikroskopske lastnosti (na primer: kostanjev med, lipov med in podobno);
• regionalno, teritorialno ali topografsko poreklo, če je med v celoti navedenega porekla (na primer: gorski med, nižinski med, Goriški med, med iz Prekmurja in podobno)
• posebne kriterije kakovosti, če med izpolnjuje za to predpisane pogoje in je zaščiten na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (Zaščitena označba geografskega porekla, Zaščitena označba, višja kakovost).

Med mora biti označen v skladu s predpisom o splošnem označevanju predpakiranih živil. Ta določa obvezne podatke na označbi:

1. Ime, pod katerim se daje v promet (prodajno ime). Uporablja se lahko imena, ki so opisana na prejšnjih straneh: med, cvetlični med, med iz mane, kostanjev med, alpski med, točeni med, Primorski med in podobno.
2. Neto ALI neto količina ALI neto masa ALI vsebina ALI podatek o vrednosti te količine s številko in mersko enoto.
3. Rok uporabnosti Rok uporabnosti lahko označimo na dva načina: • ‘uporabno najmanj do konca’: čemur sledi datum (mesec, leto ali samo leto) ALI podatek, kje na embalaži je datum naveden; če pa označimo kot: • ‘uporabno najmanj do’: mora označba vsebovati dan, mesec in leto ALI podatek, kje na embalaži je datum naveden.
4. Serija (lot) živila Za serijo (lot) se šteje enota živila v prometu, ki je predelano, izdelano ali pakirano pod enakimi pogoji. Obvezna je takrat, kadar ni naveden rok uporabnosti izdelka z dnevom in mesecem ampak samo z mesecem in letom oz. samo z letom.
5. Ime in naslov ali firma in sedež proizvajalca ali tistega, ki živilo pakira, ali prodajalca, ki mora imeti naslov oziroma sedež v Skupnosti.
6. Država oziroma države porekla ali izvora, kjer je bil med pridelan, morajo biti navedene na označbi, kot na primer: Država porekla: Slovenija; Poreklo medu: Slovenija; Pridelano v Sloveniji. Če med izvira iz več kot ene države članice Evropske unije ali države, ki ni članica Evropske unije, se navedba iz prejšnjega odstavka nadomesti z eno izmed naslednjih oznak, in sicer:

• ‘mešanica medu iz držav članic EU’;
• ‘mešanica medu iz držav, ki niso članice EU’;
• ‘mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU’.

Na označbi so lahko navedeni tudi posebni pogoji shranjevanja (na primer ‘Hraniti v suhem, temnem in hladnem prostoru’) ali navodila za uporabo (na primer ‘Naravni med kristalizira, utekočinimo ga s segrevanjem do 40°C’). Označbe na živilu morajo biti v slovenskem jeziku, na opaznem mestu embalaže, tako da so zlahka vidne, razumljive, nedvoumne, jasno čitljive in neizbrisne ter ne smejo biti skrite, nejasne ali prekinjene z drugim besednim ali slikovnim gradivom. Ime živila, neto količina in rok uporabnosti morajo biti označeni v istem vidnem polju. Označbe na živilu ne smejo biti takšne, da bi lahko zavedle končnega potrošnika. Medu je prepovedano pripisovati zdravilne lastnosti v smislu preprečevanja, zdravljenja ali ozdravljenja bolezni ljudi, ali opozarjati na take lastnosti.

Vir: (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za varno hrano, Dunajska 58, Ljubljana Uredili: mag. Bety Breznik Polona Slokan Sašo Vöröš (Direktorat za varno hrano) v sodelovanju z Andrejo Kandolf (Čebelarska zveza Slovenije)