V sredo, 28. 9. 2022, in četrtek, 29. 9. 2022, smo dijaki Biotehniške šole Maribor ponovno zagnali projekt Pirati plastike. V okolici Lenta ob reki Dravi smo zopet začeli izvajati vzorčenje odpadkov.
Pirati plastike je skupna kampanja ljubiteljske znanosti, njeni cilji pa: kako okrepiti znanstvena sodelovanja mladih v Evropi; kako spodbujati ljubiteljske znanstvenike k predanosti raziskavam na njihovem področju ter kako doseči večjo ozaveščenost o čistosti okolja in zavedanje o pomembnosti, da ostaja čisto. Najpomembnejši cilj projekta je: raziskati problematiko plastičnih odpadkov v okolju in njihov vpliv na morja, ki se prenaša po celinskih vodnih poteh.
Pri projektu je sodelovalo 23 dijakov in profesor Simon Gračner. Pred začetkom raziskave, smo se razdelili v skupine, porazdelili naloge in se poučili o reki Dravi: da izvira v Italiji, natančneje v Toblachu; da se izliva blizu Osijeka na Hrvaškem v reko Donavo, ta pa v Črno morje; da je Drava je dolga 749 km in teče skozi več mest: Lienz, Beljak, Dravograd, Vuzenico, Ruše, Maribor, Ptuj, Ormož, Varaždin in Osijek.
Naloga, ki smo si jo zastavili, se je nanašala na vzorčenje odpadkov in opazovanje, koliko je čista njena okolica.
Pred izvedbo naloge smo se razdelili v štiri skupine.
Skupina A je vzorčila na devetih točkah: vsaka od njih je obsegala 7 m². Raziskovali so, kako ljudje odlagajo odpadke: kjerkoli ali le na določenih mestih. Na za to namenjenih prostorih so odkrili le nekaj papirčkov, plastičnih embalažnih zavitkov, prevladovali pa so cigaretni ogorki. Ugotovili so, da ljudje odlagajo odpadke vsepovsod, ne glede na to, ali imajo možnost, da jih odložijo na določeno mesto.
Skupina B je pobirala odpadke na razdalji 1800 m (od brvi na Lentu do Koblarjevega zaliva). Nabrali so pločevinke energijskih pijač, plastično embalažo, cigaretne ogorke, papirčke, vrečke, steklo in drugo. Veliko odpadkov je ležalo v visoki travi. Največ so jih nabrali okrog klopi in košev, kar vpliva na okoliške živali. Lep primer je bil polž, ki je bil ujet v pločevinko.
Skupina C je opazovala rečni tok Drave in odkrivala morebitne plavajoče odpadke na njeni površini. Opazovala jo eno uro, na celotni širini reke Drave. V tem času se je pojavilo malo plavajočih odpadkov, ki so jo jih popisali in fotografirali. Med njimi so bili plenička, plavajoča plastika ter cigaretni ogorki in stiropor. Največ je bilo opaženih bioloških odpadkov: vej in listja – odpadkov, ki niso ekološko problematični.
Skupina D je opazovala in intervjuvala skupine, ki so imele nalogo, da sestavijo poročilo o opravljenem delu.
Raziskavo smo uspešno opravili. Ugotovili smo, da smo vir odpadkov ljudje. Okolica, ki smo jo raziskali, je bila dokaj čista, razen v bližini smetnjakov, kar ni običajno. Dobljeni rezultati so pokazali, da bi se lahko stanje izboljšalo, če bi bilo postavljenih več smetnjakov, organizirane čistilne akcije in bi se ljudi bolj osveščalo, da ne bi odmetavali smeti v naravo ali zunaj košev. Prav tako bi lahko bili izdelki pakirani v okolju bolj prijazne materiale, takšne, ki so lažje razgradljivi in ne puščajo trajnih posledic na okolje in zdravje ljudi. Če bi to upoštevali, bi v reke in morja vnašali manj plastike, ki končno razpade v zelo problematično mikroplastiko.
Projekt nas je spodbudil, da bomo bolj pazili na svojo okolico; da bomo dokončne izdelke ponovno uporabili ter še uporabne materiale pravilno ločevali in s tem omogočili reciklažo, neuporabne stvari pa pravilno odlagali. Pomembno je, da v tem prostoru živeče živali niso prizadete zaradi našega nepravilnega ravnanja. Potrudili se bomo, da bomo uporabljali in kupovati čim manj plastične embalaže, in si prizadevali, da bomo izboljšali kvaliteto življenja za vse.
Zala Balaško, Melani Balažic, Manca Brdnik, Niko Šandor
