V sredo, 19. 4. 2023, smo dijaki programa naravovarstveni tehnik obiskali Kozjanski regijski park.
Park spada v kategorijo IUCN V , ustanovljen je bil leta 1981, v času SFRJ kot spominski park. Velikost parka je ocenjena na 206 km2 (20.650 ha), kar ga uvršča med največje regijske parke v Sloveniji. Robnega območja parka je okoli 360 km2. 70% parka je znotraj omrežja Nature 2000. V parku veljata dve direktivi in sicer Direktiva o pticah in Direktiva o habitatih. Območje v parku je gričevnato in hribovito, nadmorska višina je med 200 in 800 mnv.
Najprej smo si ogledali film o Kozjanskem parku, nato pa nam je naravovarstvena nadzornica iz parka ga. Barbara Ploštajner predstavila delovanje parka.
Po predstavitvi so za nas pripravili tri delavnice. Tema prve delavnice je bila rastlinska čistilna naprava. Predstavili so nam delovanje rastlinske čistilne naprave, nato pa smo s pomočjo mrež ulovili nekaj prebivalcev zbiralnika, kjer se dokončno prečisti voda. Med drugim smo videli ličinke enodnevnic, čistilnega črva ali tubifeksa …
Predstavili so nam tudi vzrejo velikega pupka. Povedali so nam, da so morali najprej pridobiti posebno dovoljenje, saj gre za ogroženo vrsto. Strokovnjaki gredo v naravo, poiščejo jajčeca velikega pupka, ki jih samice izležejo na liste vodnih rastlin, ki jih nato prepognejo, da zaščitijo jajčeca. Potem velike pupke v posebnih bazenih vzgajajo toliko časa, da so dovolj veliki za izpust v naravo.
Druga delavnica je bila na temo bobrov. Niso pa nam predstavili samo bobrov, temveč tudi nutrijo in vidro. Spoznali smo kako poteka izdelava bobrišča, zakaj si bober naredi jez in pa s čim se prehranjuje. Ogledali smo si lahko tudi zbirko metuljev in ptice, ki živijo na tem območju.
Tretja delavnica je bila na temo analize in monitoringa vode. Analizirali in primerjali smo vodo iz rastlinske čistilne naprave in vodo iz pipe.
Analizirali smo vsebnost nitritov, nitratov, amonijaka, fosfatov, pH in trdoto vode.
V vodi iz rastlinske čistilne naprave smo ugotovili prisotnost amonijaka, nitratov, fosfatov in nitritov, vendar so bile vrednosti nizke. Ugotovili smo, da je rastlinska čistilna naprava upravičila svoj namen.
Za konec ekskurzije smo odšli na ogled visokodebelnega sadovnjaka, v katerem najdemo naše avtohtone in tradicionalne sorte jablan kot so cigančice, beličnik, ledranke, carjevič, bobovec idr. ter različne sorte hrušk. Predstavili so nam različne hotele za divje čebele in kako lahko z njimi pomagamo tem zelo pomembnim opraševalkam. Slišali smo tudi nekaj vrst ptičjega petja na posebni interaktivni tabli in za posladek našli tudi dve vrsti travniških orhidej.
V travniškem sadovnjaku se je naša ekskurzija tudi končala. V Kozjanskem parku smo se marsikaj novega naučili.
Vtisi dijakov:
Všeč mi je bilo analiziranje vode, predavanje oz. predstavitev o bobrih in predstavitev čistilne naprave. (Lija, 1.aNT)
Všeč mi je bilo, da smo se naučili veliko novih stvari. Lahko bi si še bolj podrobno ogledali park. (Luka, 1.aNT)
Všeč mi je bila vzreja pupkov. Stvar z bobri je bila kul. (Gal, 1.aNT)
Meni je bilo všeč bolj ali manj vse, a najbolj sta se mi zdela zanimiva ogled rastlinske čistilne naprave in predstavitev bobra. (Zala, 1.aNT)
Všeč mi je bilo božanje živali, čeprav so bile nagačene. Všeč mi je bilo gledanje organizmov iz rastlinske čistilne naprave. Zanimivo je bilo opazovanje travniških orhidej. (Staša, 1.aNT)
Na strokovni ekskurziji mi je bilo najbolj všeč vodenje vodičev. (Matija, 2.aNT)
Všeč mi je bil podroben opis bobra in njegovih značilnosti. (Gašper, 2.aNT)
Zanimive so mi bile vrste orhidej; navadna in bleda kukavičevka. Zanimiva mi je bila tudi zbirka hroščev, saj sem nekatere videl prvič v življenju. (Niko, 2.aNT)
Zapisal: Matija Bobek, 2.aNT
Fotografije: Liessa Antonija Brandšteter (4.aNT) in Simon Gračner
