Od 4. do 9. septembra je potekala izmenjava z slušatelji češke čebelarske šole iz kraja Nasavrky. Naši prijatelji so prišli iz različnih krajev Češke republike z namenom, da bi spoznali tradicijo in načine slovenskega čebelarjenja, čebelarskega turizma in apiterapije. Vsi zaključujejo čebelarsko izobraževanje, tudi sami čebelarijo, tako, da so k nam prišli z ogromno znanja in izkušenj.
Našo izmenjavo smo začeli na naši Biotehniški šoli Maribor. Tu smo si ogledali posestvo, naš vivarij ter čebelnjak z pripadajočo čebelarsko učilnico. Po ogledu smo v našem laboratoriju izdelovali apiterapevtske pripravke. Izdelali smo rektalne in vaginalne svečke iz propolisa, ricinusovega olja in voska. Iz propolisa in riževe moke smo izdelali kapsule. Prikazala sem jim tudi destilacijo sivke in odstranjevanje alkohola iz ropolis tinkture z rotavaporjem. Izdelali smo si še milo iz propolisa. Dogovorili smo se, da vse izdelke preizkusimo in se nato preko videokonference pogovorimo o učinku. Pri večerji smo se še malo družili, nato pa so se naši gostje namestili v hotelu.
Naslednji dan je bil namenjen spoznavanju naših slovenskih panjskih sistemov. Slovenska posebnost ter najbolj razširjen panjski sistem je AŽ sistem (Albert Žnidaršičev panj). Ti panji so nameščeni v čebelnjaku, čebelarji, ki pa svoje čebele prevažajo na pašo te panje namestijo na različne prevozne enote, prikolice, tovornjake, celo v stare avtobuse. Slovenska posebnost je tudi poslikava teh panjev. Najbolj poznane so panjske končnice, ki so krasile že naše stare panje – kranjiče (po njih tudi oblika). Na panjskih končnicah so naši predniki prikazovali različne verske motive, motive iz vsakdanjega življenja, radi pa so se tudi na hudomušen način ponorčevali iz ljudi, različnih poklicnih skupin. Dandanes je moderna tudi poslikava vseh panjev hkrati, tako da čebelnjak krasi ena velika umetnina. Velikokrat pa so motivi na panjih med seboj tudi povezani.
AŽ panj ima lesen obod pravokotne oblike, spredaj je končnica, žrelo, zadaj ima okenci in vrata. Matična rešetka deli notranji prostor v plodišče in medišče. Satniki so položeni prečno v kovinska razstojišča. Panj ima tudi pitalnik, lahko vanj vstavimo tudi smukalnik cvetnega prahu ali testni vložek za varoo.
Kirarjev panj je še večja slovenska posebnost. Z njim čebelari zelo malo čebelarjev. Franc Kirar je ta panj ustvaril predvsem za potrebe lastnega čebelarstva. Kirarjev panj ima plodišče zasnovano kot toplo stavbo saj so satnice vložene vanj prečno, skozi ni prepiha. Medišče je iz dveh predalov, vsak predal ima 6-8 satov (odvisno od velikosti panja – poznamo mali, srednji in veliki Kirar). Iz enega pokritega sata je možno iztočiti tudi 2 kg medu. Kirarjev panj je tudi zelo zračen panj, zato idealen tudi za dolge prevoze čebel.
Po prikazu teh dveh tipičnih panjskih sistemov smo se skupaj odpravili v Dom čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju, kjer nas je čakalo okusno kosilo, ki so ga pripravili člani društva. Na čebelarskem domu smo se tudi pogovorili o načinu delovanja slovenskih čebelarskih društev in kako je dom nastal in kako se oskrbuje. Po okusnem kosilu smo se nato odpravili na ogled Maribora in njegovih znamenitosti. Dan je minil kot bi mignil.
Naslednje jutro smo se že navsezgodaj odpravili proti Kmetijskemu inštitutu Slovenije. Tu so nam strokovnjaki predstavili njihovo delo. Izvedeli smo, kako inštitut prispeva k ohranjanju kranjske sivke, naše avtohtone čebele. Izvajajo progeno testiranje čebeljih matic, so podpora vzrejevalcem čebeljih matic. Izvajajo tudi analize medu, propolisa, voska na ostanke insekticidov, zdravil. Zelo dejavni so v različnih raziskavah
Raziskave skupine za čebelarstvo pokrivajo več področij, od prehrane čebel, potvorb medu do molekularnobioloških v povezavi z vzrejo in čebeljo (pato)fiziologijo.
Izvajajo tudi monitoring čebelje paše na različnih lokacijah po Sloveniji.
Na inštitutu so našim gostom predstavili tudi njihove centralne laboratorije in rastlinsko gensko banko.
Po izčrpni predstavitvi inštituta smo se odpravili k Darji Cilenšek in njeni družini, čebelarki in apiterapevtki. Ob prihodu smo bili navdušeni nad domačnostjo in gostoljubnostjo gostiteljev. Postregla nas je s posebno medeno sladico, z medenim aperitivim in posebnim apiterapevtskim pripravkom – mešanico medu in kisa. Skupaj z možem in hčerjo nam je razkazala apiterapevtski čebelnjak, malo trgovinico in medoviti vrt.
Polni vtisov in novih znanj smo se odpravili v Hišo kranjske čebele v Ivančno gorico. Tu smo vstopili v čaroben svet kranjske sivke. Čebelji svet smo na doživljajski razstavi spoznali preko multimedijskih vsebin, posebno doživetje pa je bil ogled čisto pravih steklenih panjev, v katerih so naseljene žive kranjske čebele.
Iz Višnje gore so nas lačni želodčki popeljali v Brdo pri Lukovici, v Gostišče pri čebelici. Po kosilu smo si ogledali še čebelnjake in učno pot našega največjega čebelarskega centra, kjer je sedež Čebelarske zveze Slovenije. Malo smo tudi nakupovali v čebelarski trgovini.
Ko smo se okrepčali in malo zapravili pa nas je pot vodila do učnega čebelnjaka čebelarskega društva Domžale, Nike Pengal, apiterapevtke, ki nam je predstavila njene dejavnosti na področju apiterapije.
V apiterapiji uporabljamo izdelke čebel ter čebelje telo in njihov strup. Uporaben je panjski zrak oziroma aerosol, te terapije se poslužujemo ob obolenjih dihal in respiratornega sistema, potem je razstrupljevalna masaža z medom, ob tem pa svetovanje pri uporabi vseh čebeljih pridelkov, kar nista samo med in propolis. Čebele nabirajo cvetni prah, proizvajajo matični mleček in vosek, imajo tudi trotovsko zalego, ki se imenuje apilarnil in je moška različica matičnega mlečka.«
V delavnici smo lahko izdelali voščene obloge, se naučili kako pri piku čebele ohranimo čebelo pri življenju in se sprostili ob medeni masaži.
Za nami je bil pester in zanimiv dan in kar malo utrujeni smo se vrnili v Maribor na kratek počitek, kajti kmalu bo pred nami novo jutro in nov dan, poln priložnosti.
V četrtek smo se odpravili na našo ravnico, v Prekmurje. Prekmurje velja za eno najprijaznejših regij. Prekmurci so tisti, ki vas domov nikoli ne bodo spustili lačnih, zaradi primerne lege in obilo sonca pa so tudi njihovi nasmehi občutno širši kot kje drugje.
Prvi postanek smo naredili v Dobrovniku kjer smo si ogledali tropski vrt. Podjetje Ocean Orchids ima poleg proizvodnih površin namenjenih vzgoji orhidej še vrt tropskih rastlin. Iz vrta lahko pokukate v proizvodnjo, kjer vsak dan zacveti okoli 4000 orhidej. V vrtu lahko poleg številnih botaničnih vrst orhidej občudujete zanimive tropske in subtropske rastline iz celega sveta. V 6 metrov visokem objektu lahko od blizu vidimo številne rastline, ki jih poznamo iz vašega vsakdana: banane, avokado, vanilija, papaja, mango, ananas, ilang, taro, ingver, karambola ter številne druge. Obsežna zbirka živopisanih flamingovcev (Anthurium) in pestra izbira vzpenjalk pa očara vsakega ljubitelja bujne tropske narave.
Po ogledu smo še malo posedeeli v njihovem vrtu, nato pa se odpravili k podjetju Paradajz.doo v Rankovce, k ponuja svojo paradižnik z trgovskim imenom Lušt. V LUŠTni domačiji zorijo njihovi paradižniki v rastlinjakih s pomočjo toplega prekmurskega sonca. Seveda pa paradižnika ne bi bilo brez ljubkih opraševalcev čmrljev, ki jih vnašajo na 2 meseca, da zagotovijo dobro oprašenost in posledično sladke plodove. Iz steblov paradižnika izdelujejo vrečke, ki jih uporabljajo kot embalažo pri prodaji paradižnika. Rastline ponovno nasadijo vsako leto.
Z veliko ljubezni skrbi za rastline in obrane paradižnike okoli 150 LUŠTnih sodelavcev.
Po okusnem kosilu v gostišču pri Črncu, kjer smo spoznali tudi njihove domače jedi in smo se odpravili na apiturizem čebelarja Štefana Šemna.
Štefan skupaj z družino čebelari s 700 panji. 500 panjev prevaža na različne paše po Sloveniji. Na nakladnih panjih prideluje propolis na mrežicah.
Ima poseben čebelnjak z dvema ležiščema, namenjenemu vdihovanju arom voska, medu in propolisa. Prijeten prostor je prepojen z aerosolom, ki skozi okrogle odprtine v ta namen posebej prirejenih postelj prihaja iz panjev in zato ni potrebna uporaba inhalatorjev. Intenzivnost aerosola je z odpiranjem ali zapiranjem okroglih odprtin mogoče samodejno uravnavati. Po želji obstaja tudi možnost uživanja svežega cvetnega prahu direktno iz panja. V zgornji etaži je prostor za počitek ter hkrati uživanje aerosola za več oseb, v spodnjem delu čebelnjaka je prostor za medeno masažo. Nad čebelnjakom je balkon, ki nudi razgled na park in ribnik. Poleg čebelnjaka je še en objekt namenjen sprostitvi ali prenočevanju. Poleg je zunanji zidan kamin, kjer spretni prekmurski kuharski mojstri ustvarjajo božanske jedi, ki nas popeljejo naprej skozi obok po stopnicah na viseči most, ki je povezan z mogočnim hrastom, na katerem že nastaja čarobna hiška. V bližini objekta je reka Mura s svojevrstno floro in favno, kjer je območje vidre in bobra, do katere vodijo skozi gozd številne stezice in mrtvice.
Iz Prekmurja so nas odgnali komarji, drugače bi še malo ostali v tej čarobni idili. Pot nas je vodila do brunarice pod Pohorjem, ki je v lasti Čebelarske zveze društev Maribor. Tu smo se ob dobri večerji, ki so jo pripravili člani društva še malo družili in izmenjali dragocene čebelarske in apiterapevtske izkušnje.
Petek, zadnji dan našega druženja je bil namenjen ogledu naše najprivlačnejše destinacije – Gorenjske. Začeli smo malo niže v središču zgornje Gradaške doline v Polhovem Gradcu. Obiskali smo Hišo medu Božnar, enega največji predelovalcev medu v Sloveniji. Odkupujejo slovenski med in ponujajo najrazličnejše proizvode (medeno kozmetiko, medeno čokolado, različne kremne medove, suho sadje v medu, medenjake, medene bombone, medi liker, med z zlatom, sekira v medu). Mnogi od njihovih izdelkov so prejeli različna slovenska in mednarodna priznanja. Gospa Malči Božnar je tudi mednarodna ocenjevalka medu. Na domačem čebelarstvu pa čebelarita mož in sin. V prostorih čebelarskega doma imajo prostore za proizvodnjo, sobo za predavanja in degustacijo, kjer smo poslušali predstavitev njihovih dejavnosti in poizkusili njihove izdelke in tudi malo trgovinico, kjer smo si lahko nakupili nekaj njihovih proizvodov.
Iz Hiše medu smo se odpravili v Radovljico v čebelarski muzej. V letu 2020 so se po 20 letih prenovili prostori muzeja in nastala je nova stalna razstava z naslovom Živeti skupaj. O čebeli in človeku. Pri projektu so sodelovali različni partnerji, institucije in posamezniki, ki se zavedajo pomena naše čebelarske dediščine, in jim ni vseeno za kranjsko čebelo in prihodnost.Nova razstava je zasnovana celostno in interdisciplinarno. Sloni na treh stebrih – dediščini, doživetju in izobraževanju. Poudarek je na sodobni interpretaciji muzejskih predmetov z več interaktivnimi vsebinami in predstavitvi novih vsebin čebelarske dediščine.Ob vodene ogledu razstave smo izvedeli marsikatero zanimivost o slovenskem čebelarstvu.
Po ogledu muzeja smo se odpravili v Čebelarski razvojno izobraževalni center Gorenjske.
Sodobno opremljen in zasnovan center združuje izobraževanje, razvoj, predstavitev in promocijo čebelarstva. Ohranja bogato slovensko čebelarsko dediščino, hkrati pa sledi sodobnim standardom tehnologije čebelarjenja. Naloga centra je med drugim skrb za ohranitev avtohtone čebele kranjske sivke, ozaveščanje o njenem pomenu in povezanosti s čistim okoljem ter varovanjem narave in ohranjanjem raznovrstnosti življenja v njej.
V centru imajo veliko dvorano za srečanja, predavanja. V pritličnih prostorih imajo lično trgovinico s čebeljimi pridelki. V spodnjih prostorih imajo predelovalnico satnic. Čebelarji lahko vanjo prinesejo svoj vosek, ki ga predelajo v satnice. Imajo tudi svojo semenjalnico, hranilnico ekoloških semen, svojo kavarno in masažni salon ter apiterapevstki čebelnjak.
Po predstavitvi centra v dvorani smo si vse prostore tudi ogledali in vmes še marsikaj izvedeli.
Polni dobrih izkušenj in novih znanj smo se odpravili napolnit želodčke v lično gostišče v Radovljici s prečudovitim razgledom na dolino. Ko smo se okrepčali nas je pot vodila še naš gorenjski biser Bled, kjer smo se malo sprehodili in na koncu še ohladili v jezeru.
Našo skupno druženje smo končali v Koblarjevem zalivu v Mariboru ob prijetni večerji, kjer se nam je pridružil tudi ravnatelj. Dogovorili smo se o nadaljnjih aktivnostih projekta in se poslovili.
Češke prijatelje je čakala še nočitev v hoteli jutranji obisk trgovine Čebelarskega centra Maribor ter dolga, a prijetna pot domov.
