Smo družina Purgaj iz Šentilja. Že 5 let imamo tudi mi doma čebele, starša imata opravljen tečaj za začetnike čebelarjenja. Čebelnjak sestavlja 16 AŽ panjev, trenutno jih je 14 polnih. Smer izleta čebel je proti jugu. Imamo še 6 manjših panjev za rezervne družine. Najpogosteje čebelarji delajo z AŽ panji, nekateri imajo kirarjeve panje ali LR nakladne panje.
Naš čebelnjak se deli na dva dela, v enem imamo pripomočke, opremo, kozarce, tam shranjujemo tudi med, v drugem delu se pa nahajajo panji.
Čez celo leto imajo na voljo svežo vodo pred čebelnjakom.
Dela v čebelnjaku, ki jih opravljamo čez leto:
Zgodaj spomladi na kak lep, sončen dan opravimo prvi hiter pregled čebeljih družin, da preverimo če matica zalega in imajo dovolj hrane. V primeru, če hrane ni dovolj, jim dodamo pogačo.
Prvi spomladanske izlete izkoristijo za nabiranje cvetnega prahu leske in to je tudi začetek zaleganja matice.
Ko se s ukvarjamo s čebelami uporabljamo zaščitni klobuk in rokavice. Moja mama uporablja komplet čebelarsko obleko, saj ima močno vnetno reakcijo na čebelji pik.
V času ko začne cvetet divja češnja odpremo medišča, da imajo čebele dovolj prostora za odlaganje medičine, ki jo naberejo in od takrat naprej delamo preglede čebeljih družin na približno 10 dni. Pomembno je tudi, da ima matica dovolj prostora za zaleganje, saj lahko v nasprotnem primeru hitro pride do rojenja.
V začetku meseca maja imamo po navadi že prvo točenje cvetličnega medu.
Postopek točenja medu: Med točimo na lep sončen dan, saj je takrat veliko čebel na paši. Najprej pregledamo, če je vsaj 2/3 medu v satju že pokritega, takrat je to pravi čas za točenje. Najprej si v posebnem prostoru (točilnica) pripravimo točilo, cedilo in posodo za med ter stojalo za odkrivanje satja. Ta prostor mora biti čebelam ne dostopen oziroma naj imajo čim manjšo možnost prileta, saj v nasprotnem primeru postanejo čebele razdražljive in je točenje medu oteženo. Ko imamo to pripravljeno, gremo v čebelnjak po prve sate, ki jih jemljemo le iz medišča, nikoli iz plodišča. V vsakem panju pustimo vsaj 1 do 2 sata z medom, da imajo čebele v panju vedno hrano v primeru dlje časa trajajočega slabega vremena. Sate, ki jih vzamemo iz panja, ometemo v ometalniku, da iz satov odstranimo čebele, katere potem vrnemo v panj. V točilnici si pripravimo tudi stojalo in pribor za odkrivanje satov.
V točilo damo po 4 odprte sate, ki so približno enako težki, in jih centrifugiramo ter na tak način iztočimo med, pri tem pa mora med iti skozi cedilo, da odstranimo grobe delce. Z refraktometrom izmerimo vsebnost vode, da preverimo, če je med dovolj zrel. Prazne sate sproti vračamo nazaj v medišče panja. Če so sati stari ali poškodovani jih v panj ne vračamo, ampak jih stopimo in dobimo mladi vosek, iz katerega nato izdelamo satnice. Poškodovane sate v panju zamenjamo z novimi. Med shranjujemo v nerjavečem (inox) sodu na sobni temperaturi v temnem prostoru. Naravni med kristalizira in to ne pomeni, da je vsebnost sladkorja prevelika. Po treh dneh, ko se med uleži, prvič posnamemo morebitne delce, ki se naberejo na medu.
V maju in juniju delamo rezervne družine in po potrebi v kakšnem panju menjamo tudi matico. To storimo, če matica več ne zalega, ne zalega dovolj ali pa je sploh ni. V tem času imamo velikokrat že drugo točenje medu.
V tem času včasih pride do rojenja, to se lahko zgodi zaradi prevelikega števila čebel, premalo paše in pomanjkanja zaposlitve. V primeru rojenja približno polovica čebel odleti z matico, druga polovica pa jih ostane v panju. Takrat dobro pregledamo cel panj in podremo vse matičnike razen enega, iz katerega se bo potem izlegla mlada matica. Pregledamo pa tudi drevesa v okolici čebelnjaka, če najdemo roj. Takrat le-tega ometemo in damo za 2 dni v temen prostor, nato pa čebele vsujemo v prazen panj, v katerem vnaprej pripravimo nove sate.
V drugi polovici julija ali prvi polovici avgusta opravimo zadnje točenje in takrat začnemo čebele pripravljati na zimo.
V avgustu jih hranimo s sladkorno raztopino, konec tega meseca pa jih zdravimo z mravljično kislino. Pred prvim zdravljenjem odstranimo mediščne sate. Drugo zdravljenje opravimo 2 do 3 tedne po prvem, to je odvisno od zunanje temperature in izhlapevanja pri prvem zdravljenju.
S sladkorno raztopino jih hranimo najkasneje do sredine septembra. Po tem času pregledujemo samo še podnice in s tem ugotovimo kako so čebele napadene z varojo ter koliko čebel imamo v panju.
V decembru, ko ni več zalege zdravimo z oksalno kislino.
V januarju, ko začne matica zalegat zapažimo panje z gobo, da ostane v panju toplo.
V zimskem času panjev ne odpiramo. Za preverjanje življenja v panju uporabimo metodo, pri kateri narahlo potrkamo na panj in če v panju nahitro zašumi in se takoj pomiri, smo lahko pomirjeni tudi mi, saj je z čebeljo družino vse v najlepšem redu.
Urša Purgaj 3.D
