l1

BIOTEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR

Vrbanska cesta 30, 2000 Maribor

Telefon: (02) 235 37 00, Telefaks: (02) 235 37 01

     eko sola  erasmus logo web3 facebook-icon

 

 

 

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.

Če ne spremenite nastavitev, se z njimi strinjate.

Razumem

Predavanje: Sadje naj bo pravično!

Glavni cilj, ki smo si ga zadali pri projektu Odgovorno s hrano je vzpodbujanje uporabe lokalno pridelane hrane oz. kot smo že večkrat zapisali: "Posegajmo pogosteje po lokalno pridelani hrani in bomo večkrat dobro in zdravo jedli." Ker pa to ni vedno mogoče, predvsem zaradi tega, ker določenih stvari ne moremo pridelati pri nas ali pa želimo poizkusiti še kaj drugega, posegajmo vsaj po izdelkih iz pravične trgovine (Fair Trade). Ker premalo poznamo kaj je pravična trgovina in kako deluje, smo se odločili, da povabimo na šolo Živo Lopatič, ki je ena izmed ustanoviteljev Zadruge Buna in hkrati vodja pravične trgovine 3MUHE in Živo Kavka Gobbo, predsednico društva za sonaravni razvoj Focus.

FAIR TRADE 2017 001FAIR TRADE 2017 002

S kolegico Živo sta nam najprej predstavili katerega sadja največ porabimo oz. pojemo v Sloveniji. Na prvem mestu je grozdje, na drugem jabolka in že na tretjem mestu banane. Kar 107 milijonov ton banan pridelajo na svetu, žal večinoma na monokulturnih plantažah Srednje in Južne Amerike, kar pomeni, da naredijo do nas več kot 10.000 kilometrov. Še večja težava pa je ta, da je 97% pridelanih banan sorta Cavendish. Ker ni raznolikosti se bolezni in škodljivci hitro širijo, zato je potrebna vedno večja uporaba pesticidov, da lahko dobimo v trgovino zlato rumeno obarvane banane.

FAIR TRADE 2017 003FAIR TRADE 2017 004

FAIR TRADE 2017 005

Kako pomembna je agresivna propaganda, da zavedeš ljudi je pokazal kratek film o Kostariki. Kostarika se v zadnjih letih reklamira kot najbolj zelena dežela na svetu, pravijo celo, da je bolj zelena kot zavist. Po drugi strani smo pa ravno v tem filmu videli, da je eno turizem, drugo pa realnost domačinov, še posebej tistih, ki živijo ob velikih plantažah banan. Vsakodnevno plantaže škropijo s pesticidi, pri čemer pa največ uporabljajo letala. Po raziskavah le okoli 40% pesticidov dejansko pristane na plantažah, ostalih 60% pa zanese na sosednje vasi, kjer so šole, hiše, vrtovi in njive. Tako že opažajo velike spremembe na vrtninah in poljščinah, žal pa tudi na ljudeh, še posebej otrocih. Kaj se dejansko dogaja na nekaterih plantažah in okoli njih si lahko ogledate v kratkem filmu Poisoned Paradise. Zagotovo so zgodbe iz drugih držav podobne.

FAIR TRADE 2017 006

Druga plat zgodbe pa je delo na plantažah. Delavci so na delu tudi do 14 ur dnevno, o čemer pripoveduje film Hard Labour. Za to delo seveda niso dovolj plačani. Žal še vedno največji kos denarne pogače poberejo drugi, ne pa tisti, ki dejansko proizvajajo. Žal podobne stvari vidimo tudi že pri nas.

FAIR TRADE 2017 007

Pogosto se sprašujemo kako pride do cene, ki jo mi dejansko plačamo v trgovini. Kaj se skriva v ceni si lahko pogledate na spodnji sliki.

FAIR TRADE 2017 008

Ob tem se lahko vprašamo: "Je porazdelitev pravična?" Odgovorite si sami. Kakšen odnos imamo potrošniki do izdelkov, ki prihajajo od drugod in ali razmišljamo kakšna zgodba se skriva za temi izdelki odlično razkriva projekt AGRAPROFIT, ki so se ga lotili v Avstriji. Odziv ljudi je bil različen. V katero skupinu ljudi v filmu bi se uvrstili vi?

FAIR TRADE 2017 009

Ob vseh dejstvih, ki sta nam jih prikazale, so se nam začela postavljati vprašanja v smislu: "Obstaja alternativa temu?" in "Lahko jaz naredim kaj drugače?" ipd.

Odgovor na to je Pravična trgovina. Pravična trgovina se zavzema zato, da dobijo delavci na plantažah in lastniki plantaž pošteno plačilo, ki jim bo omogočalo dostojno življenje, ženske in moški naj bodo za enako delo enako plačani, v delo na plantažah ne smejo biti vključeni otroci, odpraviti se mora suženjstvo na plantažah (normalni delovni urniki), delavci morajo imeti primerne delovne obleke, da so manj izpostavljeni pesticidom, od lastnikov plantaž zahtevajo upoštevanje okoljskih standardov, kar pomeni, da se ne sme sekati gozdov za pripravo plantaž, manj se uporablja pesticidov, manjše onesnaževanje voda. Če vse to upoštevajo lahko dobijo pri vsakem prodanem kilogramu dodatne premije (premija za kakovost, socialna premija, okoljska premija). Seveda tudi pravična trgovina ni garancija, da bodo delavci v resnici plačani toliko kot si zaslužijo, je pa zagotovo ena od možnosti, ki je boljša kot pa je stanje, ki ga poznamo iz večine plantaž.

Kampanja Sadje naj bo pravično! je le ena izmed kampanj, ki se zavzemajo, da bi velike trgovske verige končno začele spremljati kaj se dogaja na plantažah, poljih in tovarnah od koder dobivajo različne pridelke in izdelke. Tukaj lahko veliko pripomoremo tudi mi, predvsem s tem kaj izberemo na policah teh trgovskih verig. Na izbiro imamo lokalno pridelano hrano, ekološko pridelano hrano, ekološko pridelano tropsko sadje, pravično trgovino idr. Naštete alternative lahko prepoznamo tudi po logotipih. Nekatere imate spodaj predstavljene.

FAIR TRADE 2017 010FAIR TRADE 2017 012FAIR TRADE 2017 013

FAIR TRADE 2017 011FAIR TRADE 2017 014

Več informacij o kampanji Sadje naj bo pravično! si lahko preberete v brošuri.

SADJE NAJ BO PRAVIČNO!

Zapisal: Simon Gračner

Fotografije: Simon Gračner