l1

BIOTEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR

Vrbanska cesta 30, 2000 Maribor

Telefon: (02) 235 37 00

     eko sola  erasmus logo web3 facebook-icon

 

 

 

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.

Če ne spremenite nastavitev, se z njimi strinjate.

Razumem

Kontakt

Vrbanska cesta 30

2000 Maribor

Telefon: (02) 235 37 00

E-pošta: info@bts.si

Fotogalerija

galerija

logotip EKP 2014 2020 SIO 2020

Strokovna ekskurzija na Goričko 2014

Dijaki drugega,tretjega in četrtega letnika smo se skupaj z profesorji in gosti iz Srbije odpravili na strokovno ekskurzijo na Goričko.

Naša prva točka je bila bioplinarna Keter Organica v Bučečovcih, blizu Vučje vasi.

GORICKO 2014 001

Bioplinska elektrarna Organica sodi med najsodobnejše in tehnološko napredne tovrstne naprave na svetu. Tam nas je sprejel gospod, ki nam je podrobno predstavil delovanje njihove bioplinarne, katere surovine uporabljajo za predelavo v bioplin in kako proizvodnja poteka po prostorih, povedal nam je kakšni so njihovi stroški in dobiček glede na celo le to ter nam zaupal njihove načrte za razširitev v tujino, natančneje v Afriko, saj imajo tam večje poslovne priložnosti, kot pa pri nas v Sloveniji, kjer nekateri občani in mediji še vedno širijo negativne kritike o bioplinarni.

 GORICKO 2014 002a

Po uvodnem govoru smo si lahko ogledali več prostorov bioplinarne. Prvi prostor je bila nadzorna soba z računalniki, ki spremljajo stanje v bioplinarni in redno izvajajo monitoring za spremljanje kakovosti proizvodnje bioplina. Tam so bili tudi posnetki vseh njihovih nadzornih kamer. Nato smo si ogledali več predelovalnih prostorov, kjer smo videli rezervoar za prečiščeno vodo ter kontejner za mulj

GORICKO 2014 003

ter velike kupole, v katerih poteka proizvodnja in kompostiranje materiala. Videli smo tudi, da imajo ročne ventile, da tudi če jim elektronika zataji,vseeno ne more priti do nesreče, saj v tem primeru lahko ročno zaprejo. Vrenje njihovih materialov, kot so hlevski gnoj, gnojnica, energetske rastline, in drugi organski odpadki pa poteka s pomočjo razkrojnih organizmov kot so bakterije in plesni. Razkroj biomase in živalskih odpadkov pa poteka brez prisotnosti kisika v zaprti napravi, ki se imenuje fermentor.

Zanimiv je bil podatek, da na dan zaslužijo tudi do 17.000 evrov ter da potrebujejo na dan za normalen potek proizvodnje kar 200 ton biomase, zato jo morajo uvažati tudi iz Madžarske. Povedali so nam, da kompost, ki ga pridelajo tudi prodajajo in s tem še nekaj malega zraven zaslužijo.

GORICKO 2014 004

Gospod nam je tudi zaupal, da večina slabih lastnosti bioplinarn, ki jih ljudje širijo okoli ni resnična, saj se npr. toplogredni učinek iz bioplinarne v primerjavi z neposrednimi emisijami metana v atmosfero zmanjša do kar 15 krat. Kulturne rastline, kot sta sirek in koruza, ki jih vzgajajo za predelavo v bioplin vedno požanjejo pred zrelostjo in tako se škodljivci, kot je koruzni hrošč ne morejo razširiti dalje. Prav tako so lani nekatere kmete rešili pred možnim bankrotom, saj so od njih odkupili bolano koruzo, ki kmetom ni koristila, oni pa so jo lahko uporabili kot biomaso za proizvodnjo bioplina.

Nazadnje smo si ogledali še njihov laboratorij z vsemi merilnimi napravami za monitoring kakovosti proizvodnje in določanje različnih parametrov. Izvedeli smo, da v laboratoriju delajo vse svoje analize in raziskave, pri njih pa je bilo na praksi že veliko študentov in dijakov z naravovarstvenega področja.

GORICKO 2014 005

Po ogledu celotne bioplinarne, smo se odpravili na Goričko, kjer smo si po malici ogledali grad Grad, kjer je tudi sedež krajinskega parka Goričko. Krajinski park Goričko letos praznuje svojo 11. obletnico.

GORICKO 2014 006

Tam nam je vodička najprej povedala eno izmed legend gradu, ki govori o graščaku, ki je želel zmaju ukrasti njegovo krono.

GORICKO 2014 007

Na ogledu gradu smo videli poročni salon, kjer še danes potekajo poroke, sobo z oblekami različnih modnih oblikovalcev in prostor, kjer so včasih imeli maše.

GORICKO 2014 008

Zanimiv je bil podatek, da je takratni kralj v času gradnje, zahteval da postavijo toliko sob, kot ima leto dni, da je lahko vsak dan bival v drugi. S tem pa je ta grad tudi največji baročni grad na Slovenskem. V gradu pa naj bi tudi bil velik pretok energije, ki blagodejno vpliva na človeka.

Po ogledu je sledilo predavanje naravovarstvenega nadzornika gospoda Kristjana Matačiča o značilnostih, posebnostih in specifiki Krajinskega parka Goričko.

Predstavil nam je veliko različnih živalskih in rastlinskih vrst, ki so značilne za to območje ali pa spadajo med zavarovane ter ogrožene vrste.

GORICKO 2014 009

Govoril je o različnih ekosistemih na Goričkem, predstavil naravne vrednote na Goričkem, kako se delijo in povedal da v Sloveniji območja, ki so pod Naturo 2000 zavzemajo okoli 37 % našega ozemlja. Izvedeli smo, da je gospod Matačič edini naravovarstveni nadzornik na celotnem območju krajinskega parka Goričko, zato nikoli ne uspe spremljati vsega kar se dogaja v parku. Pri živalskih vrstah je pokazal veliko različnih ptic od bele štorklje do zelo redkih, skoraj izumrlih vrst ptic. Videli smo slike kačjih pastirjev, ki domujejo pri Ledavskem jezeru, ki je pomemben življenjski prostor za živali na Goričkem. Predstavil nam je med drugim še vidro, različne vrste netopirjev in pokazal slike zelo lepih divjih orhidej, ki rastejo na tem območju. Izvedeli smo, da rastlinske vrste izumirajo zaradi neustrezne rabe prostora, opuščanja travnikov ter zaraščanja kmetijskih površin. Krajinski park Goričko pa je seveda vključen v omrežje Nature 2000.

Iz krajinskega parka Goričko smo se odpeljali v Šalovce na eko-socialno kmetijo Korenika.

GORICKO 2014 010

Tam so zaposlili skupino težje zaposljivih ljudi, ki drugje po vsej verjetnosti ne bi dobili službe, tukaj pa so jih sprejeli. V delo na kmetiji je vsak dan vključenih od 50 do 60 oseb iz ranljivejših skupin. Vključeni so v različne programe delovnih usposabljanj, nekaj jih dela prek programa javnih del, nekateri so zaposleni za stalno.

Gospod, ki nas je sprejel nam je povedal, da večino izdelkov na kmetiji pridelajo sami in da je njihov cilj spodbujanje lokalne skupnosti pri pridelavi hrane ter zavzemanje za partnersko kmetovanje in boljše povezave med pridelovalci, predelovalci in končnimi potrošniki. V sodelovanju z lokalnimi viri se trudijo zagotavljati nova delovna mesta, s čimer skušajo reševati resna ekonomska in socialna vprašanja v regiji. Prav tako želijo širši skupnosti približati pomen ekološkega kmetijstva in zdrave prehrane.

Pripravili so nam domač melisin sok, nato pa smo se odpravili na različne delavnice. Moja skupina se je najprej odpravila do živali, kjer smo se srečali s konji, ki terapevtsko vplivajo na človeka.

GORICKO 2014 011

Konje smo lahko skrtačili nato pa smo videli še našo avtohtono vrsto pujskov.

GORICKO 2014 012

Pri drugi delavnici nam je gospa povedala nekaj o zdravi prehrani, nato pa smo so si odšli ogledat njihov vrt z zelišči, iz katerih delajo sirupe, tinkture ter sokove.

GORICKO 2014 013

Pred odhodom so nas postregli še z bio prigrizkom, ki so ga pripravili sami, nato pa smo se z avtobusom odpeljali nazaj proti Mariboru.

 

Še nekaj vtisov dijakov:

Zapisala: Vanesa Korže, 2.aNT