l1

BIOTEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR

Vrbanska cesta 30, 2000 Maribor

Telefon: (02) 235 37 00, Telefaks: (02) 235 37 01

     eko sola  erasmus logo web3 facebook-icon

 

 

 

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.

Če ne spremenite nastavitev, se z njimi strinjate.

Razumem

Kontakt

Vrbanska cesta 30

2000 Maribor

Telefon: (02) 235 37 00

Telefaks: (02) 235 37 01

 

E-pošta: info@bts.si

Fotogalerija

galerija

logotip EKP 2014 2020 SIO 2020

Ob 10. obletnici programov za naravovarstvo z naslovom Povezani v izobraževanju za naravovarstvo

Letos mineva 10. let od začetka izobraževanja v programu naravovarstveni tehnik. Ob obletnici smo želeli javnost opozoriti na to, zakaj je tako pomembno, da imamo tudi v Sloveniji program naravovarstveni tehnik in višješolski program Inženir naravovarstva. Ob tej priložnosti je potrebno opozoriti, da brez naravovarstvenih aktivnosti vseh ljudi, ne samo poklicnih naravovarstvenikov, ne bomo uspeli ustaviti uničevanje našega planeta. Zdaj je še čas. Ali bomo tudi sami kaj prispevali k čistejšemu okolju?

Da smo lahko slišani se je pokazalo 25. oktobra 2018, ko je programski odbor Konzorcija biotehniških šol Slovenije za naravovarstvo, v dvorani Državnega sveta v Ljubljani, organiziral mednarodni posvet z naslovom: "Povezani v izobraževanju za naravovarstvo".

NT POSVET 2018 000

Da smo bili slišani, so nam pomagali strokovnjaki iz različnih področij naravovarstva, zakar se jim najlepše zahvaljujemo.

Uvodoma sta zbrane pozdravila in nagovorila državna svetnika, Branimir Štrukelj, predsednik komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport in Tone Hrovat, predsednik Konzorcija biotehniških šol.

NT POSVET 2018 001NT POSVET 2018 002

Sledili so še nagovori kmetijske ministrice, dr. Aleksandre Pivec,

NT POSVET 2018 003

državne sekretarke na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Martine Vuk, državnega sekretarja na Ministrstvu za okolje in prostor, Simona Zajca in državne sekretarke na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Eve Štravs Podlogar in Centra za poklicno izobraževanje, Elida Bandelja.

Strokovne prispevke je pripravilo kar enajst avtorjev iz Slovenije in tujine.

  • dr. Peter Skoberne, MOP (Varstvo narave – drža ali veščina?),
  • dr. Slavko Gaber, PF LJ (O moči vzgoje za razvoj zavesti do ključnih razvojnih vprašanj varstva narave in razvojnega dela na tem področju.),
  • dr. Borut Vrščaj, KIS-VŠVO (Zavedanja o tleh kot o bistvenem delu okolja - zakaj ustrezno umestiti tla v izobraževalni proces?),
  • dr. Darja Piciga, MOP (Zeleno gospodarstvo),
  • dr. Štefan Merkač, Avstrija (Obnovljivi viri energije glede na naravovarstvo – kako na zeleno vejo?),
  • dr. Marija Markeš, MOP (Kako z naravovarstvom v prihodnje?),
  • Heinz Mayer, Biosferni park Nockberge, Avstrija (Zusammenarbeit des Schulwesens und der Landwirtschaft im Naturpark
  • Sodelovanje šolstva in kmetijstva na zavarovanem območju),
  • Jozef Pyrczaka, direktor Šolskega centra za okoljsko inženirstvo, Torunj, Poljska (Zelena delovna mesta in naravovarstveno izobraževanje na Poljskem),
  • mag. Teo Hrvoje Oršanič, ZRSZVN (Katera znanja potrebuje naravovarstenik v operativi?),
  • dr. Danilo Bevk, NIB (Pomen naravovarstva v kmetijstvu – primer opraševalcev),
  • ddr. Ana Vovk Korže, FF MB (Naravovarstveniki so podpora samooskrbi).

NT POSVET 2018 004NT POSVET 2018 005

NT POSVET 2018 006NT POSVET 2018 007

NT POSVET 2018 008NT POSVET 2018 009

V zaključni razpravi so sodelovali:

  • Jože Prah, Zavod za gozdove,
  • mag. Janez Rakar, direktor TNP,
  • Boris Grabrijan, direktor Krajinski park Kolpa,
  • Stanislava Dešnik, direktorica Krajinskega parka Goričko,
  • Dušan Prašnikar, Planinska zveza Slovenije.

NT POSVET 2018 010NT POSVET 2018 011

Šole, članice Konzorcija biotehniških šol Slovenije, se v okviru vseh svojih izobraževalnih in razvojno raziskovalnih aktivnosti neposredno in posredno vključujejo v sektor varstva narave, tako z vidika smotrne rabe naravnih virov ter ohranjanja  narave kot celote in njenih posameznih delov. Posebej  so  pozorni  na vzgojo za kakovostno sobivanje človeka z naravo, znotraj strokovnih panog, ki obvladujejo podeželje in na širši prostor. Neprestano iščejo rešitve, ki bi uspešno povezale cilje zagotavljanja varstva naravnih virov z gospodarskim razvojem naše družbe in širšega okolja.

Na več šolah Konzorcija biotehniških šol Slovenije že desetletje neposredno izvajajo izobraževalne programe za pridobitev naziva naravovarstveni tehnik in inženir naravovarstva.

Cilj konference ni le obeležitev desetletja izobraževanja na področju naravovarstva v okviru Konzorcija biotehniških šol Slovenije, temveč tudi odpreti ključna vprašanja o nadaljnjem  razvoju naravovarstvenega izobraževanja v Republiki Sloveniji, ob katerih bomo reševali tako
strokovne kot strateške izzive omenjenega področja in splošnega razvoja v Republiki Sloveniji kot tudi v Evropski uniji.

Mlade v programih usposabljamo za delovanje na vseh področjih gospodarstva (od neposrednih naravovarstvenih dejavnosti, tudi na področju agroživilske verige, s poudarkom na sonaravnem principu pridelave, predelave in trženja), velik poudarek dajemo področju zelenega turizma, pa tudi trženju naravnih dobrin različnih kategorij. Poleg specifičnih kompetenc, ki jih naši slušatelji osvajajo,

lahko poudarimo tudi, da mlade v naravovarstvenih izobraževalnih programih pomembno ozaveščamo o najpomembnejših družbenih vprašanjih sodobnega časa in skupaj z njimi oblikujemo pomembne rešitve za prihodnost.

Nekaj dejstev, ki govorijo v prid naravovarstvu:

(1) Ena najbolj prepoznavnih značilnosti Slovenije je zelo ohranjena narava, zlasti velika biotska raznovrstnost in krajinska pestrost, bogat rastlinski in živalski svet, mnogoteri habitatni tipi, raznolika geološka zgradba, razgiban relief, pestrost vzorcev kulturnih krajin in še marsikaj. V Sloveniji je danes okoli 10 % ozemlja v zavarovanih območjih, 37,16 % pa je varovanega v okviru Nature 2000, status naravne vrednote pa je podeljen 16.115 vrednim delom narave (vir in podatki MOP, ARSO ).

(2) Slovenija je ena izmed vročih točk biotske raznovrstnosti v Evropi. Naše ozemlje leži na stičišču alpske, panonske, dinarske in sredozemske biogeografske regije. Zaznamujejo ga razgiban relief, raznolika kamninska podlaga ter pestre talne in klimatske razmere. Posledica tako raznolikih dejavnikov je velika pestrost ekosistemov ter rastlinskih in živalskih vrst. Znanstveniki so v Sloveniji doslej zabeležili približno 24.000 vrst živih bitij. Med temi je kakšnih 3.200 vrst višjih rastlin, 1.200 vrst alg, 3.000 vrst gliv in 15.000 vrst živali. Več kot četrtina živalskih vrst je endemičnih.

Slovenija je po številu vrst na kvadratni kilometer ozemlja absolutna prvakinja v Evropi. Po nekaterih kazalcih biotske pestrosti sodi med najbogatejše celo na svetu.

V evropskem merilu pomembni ekosistemi so predvsem širni gozdovi, ki pokrivajo več kot polovico dežele.

Naša dežela je domovina krasa, ki se postavlja z najbogatejšim jamskim živalstvom na svetu. Slovenija pokriva skromnih 0,004 odstotka zemeljskega površja, a je hkrati bivališče več kot 2 odstotkov znanih kopenskih živalskih vrst.

Ne glede na takšno vrstno bogastvo so tudi v naši državi opazni trendi zmanjševanja biotske pestrosti. Velikega krčenja so bila deležna mokrišča, ki so bila v preteklih desetletjih izsušena za potrebe kmetijstva. Tista, ki so ostala, so v zadnjem času pod hudim pritiskom urbanizacije. Škodo je utrpela tudi tradicionalna kmetijska krajina, ki je zaradi potrebe po čim cenejši, monokulturni pridelavi hrane z uporabo agrokemičnih sredstev vse bolj biotsko osiromašena.

Vsak prebivalec Slovenije ima teoretično na voljo en hektar slovenskega ozemlja, a izkorišča ekosistemske usluge kar štirih in pol hektarjev kopnega.

(Vir: publikacija Zavoda RS za varstvo narave: »Ljudje z naravo, narava za ljudi biotska pestrost je naše življenje«)

(3) Temperatura zraka se v Sloveniji v zadnjih desetletjih dviga mnogo hitreje kot na svetovni ravni. V preteklih 50 letih se je pri nas ogrelo za skoraj dve stopinji Celzija, na svetovni ravni pa za malo manj kot eno stopinjo. Ogrevanje je bilo v Sloveniji najbolj opazno poleti, najmanj jeseni.

(izjava: Gregor Vertačnik, meteorolog Agencije RS za okolje).

(4) SCENARIJI PODNEBNIH SPREMEMB

Globalno ogrevanje se bo nadaljevalo in povprečna temperature površine Zemlje, ki je znašala ob prelomu stoletja 14,5 °C, se bo do leta 2050 zvišala na okrog 16 °C, do konec 21. stoletja pa že na 17 °C. Ogrevanje bo izrazitejše v hladni polovici leta in v severnih geografskih širinah. Slovenske raziskave kažejo, se bo temperatura zraka do leta 2030 v Sloveniji povečala za 0,5 °C do 2,5 °C, do leta 2060 pa za 1 °C do 3,5 °C. Manj zanesljive so napovedi spremembe letne količine padavin, saj je razpon pričakovanj od +10 % do -30 %. Količina padavin poleti se bo najverjetneje zmanjšala za do 20%. Kako bo z ostalimi vremenskimi spremenljivkami, je še težje napovedati, saj predviden dvig temperature do konca 21. stoletja presega variabilnost temperature v obdobju od začetka meritev meteoroloških spremenljivk v Sloveniji.

(vir: Lučka Kajfež Bogataj, www.prihodnost-slovenije.si)