l1

BIOTEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR

Vrbanska cesta 30, 2000 Maribor

Telefon: (02) 235 37 00, Telefaks: (02) 235 37 01

     eko sola  erasmus logo web3 facebook-icon

 

 

 

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.

Če ne spremenite nastavitev, se z njimi strinjate.

Razumem

Kontakt

Vrbanska cesta 30

2000 Maribor

Telefon: (02) 235 37 00

Telefaks: (02) 235 37 01

 

E-pošta: info@bts.si

Fotogalerija

galerija

logotip EKP 2014 2020 SIO 2020

Popotovanje od Maribora do Pivke

Dijaki programa naravovarstveni tehnik smo se odpravili na strokovno ekskurzijo v Cerknico in Pivko. Po dolgi vožnji z avtobusom smo se končno ustavili na Notranjskem pri našem največjem presihajočem jezeru – Cerkniškem jezeru. Cerkniško jezero je eno največjih presihajočih jezer v Evropi. Vsako leto se pojavi na kraškem polju, ujetem med Javorniki na eni ter Bloško planoto in Slivnico na drugi strani.

CERKNICA 2018 001

Sprehodili smo se po praznem, vendar blatnem jezeru. Sprehajali smo se po ozkih potkah in opazovali pokrajino okoli nas.

CERKNICA 2018 002CERKNICA 2018 003

CERKNICA 2018 004

Navdušili so nas predvsem veliki požiralniki, ki smo jih lahko opazovali na dnu jezera.

CERKNICA 2018 005CERKNICA 2018 006

CERKNICA 2018 007

Po sprehodu po jezeru, smo se odpravili do muzeja Jezerski hram, kjer smo si ogledali »živo« maketo celotnega Cerkniškega Jezera z okolico.  

CERKNICA 2018 008

Ob strokovni razlagi smo natančno spoznali delovanje vodnega sistema oziroma nastajanje in presihanje kraškega Cerkniškega jezera. Ob prikazu vodnega sistema smo spremljamo tonske posnetke življenja ob jezeru, ter občutili vso naravo, vodo, ptice, živali…

CERKNICA 2018 009CERKNICA 2018 010

CERKNICA 2018 011

Izvedeli smo tudi, da je danes Cerkniško jezero, skupaj z Rakovim Škocjanom in Križno jamo, razglašeno za mednarodno pomembno mokrišče – Ramsarsko območje, zaradi pomena za življenje ogroženih ptic pa še za Natura 2000 območje.

Jezero se na Cerkniškem polju praviloma zadrži okoli devet mesecev na leto. Navadno se voda razlije po površini dobrih 20 km2, ko pa je vode največ, površina jezera meri skoraj 30 km2. Ko je polno, je Cerkniško jezero največje jezero v Sloveniji. V suhem delu leta jezero izgine, tako da je tu v enem letu moč na istem kraju veslati, ribariti, se sprehajati in kositi travnik!

V zgornjem delu muzeja pa smo si ogledali kratek filmček o štirih letnih časih Cerkniškega jezera z naslovom Jzeru je, jzera nej. Z zanimanjem smo si pogledali razstavljene predmete, kot so drsalke s katerimi so se drsali po jezeru, makete splavov,...

Nato pa smo se odpeljali do naravoslovne učne poti Rakov Škocjan, kjer smo se ustavili ob Velikem naravnem mostu

CERKNICA 2018 012CERKNICA 2018 013

in kasneje še ob Malem naravnem mostu. Sprehodili smo se po gozdni učni poti, med potjo pa smo opazovali učne table, na katerih so prikazane živali in rastline, ki so življenjski prostor našle v Rakovem Škocjanu.

CERKNICA 2018 014CERKNICA 2018 015

Ustavili smo se tudi ob manjši mlaki in opazovali vodne živali.

CERKNICA 2018 016CERKNICA 2018 017

Na učni poti najdemo tudi veliko zelo starih in debelih dreves. Ustavili smo se ob hrastu dobu, ki je eno najstarejših in najdebelejših dreves tukaj. Star je že več kot 400 let.

CERKNICA 2018 018CERKNICA 2018 019

Za konec smo se sprehodili po Malem naravnem mostu.

CERKNICA 2018 020CERKNICA 2018 021

Naša zadnja točka so bila Pivška presihajoča jezera. Le teh je sedemnajst, mi smo se sprehodili do Petelinjskega jezera, ki pa je bil samo travnik, saj v tem času vode v jezeru še ni, kar se zgodi le poredko.

CERKNICA 2018 022CERKNICA 2018 023

V Ekomuzeju smo prisluhnili zgodbi o vodi na kraškem svetu Zgornje Pivke. Spoznali smo kraško pokrajino, kaj se dogaja z vodo, kakšna so tla na tem območju, življenje ljudi na tem območju, živalske vrste, ki živijo na pivškem območju,…

CERKNICA 2018 024CERKNICA 2018 025

CERKNICA 2018 026

Po dolgem, a čudovito preživetem dnevu, smo se po koncu ekskurzije ustavili tudi v Trojanah in se za piko na i posladkali z okusnimi trojanskimi krofi.

Zapisala: Patricija Kostanjšek, 4.aNT

Fotografije: Simon Gračner