l1

BIOTEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR

Vrbanska cesta 30, 2000 Maribor

Telefon: (02) 235 37 00, Telefaks: (02) 235 37 01

     eko sola  erasmus logo web3 facebook-icon

 

 

 

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.

Če ne spremenite nastavitev, se z njimi strinjate.

Razumem

Kontakt

Vrbanska cesta 30

2000 Maribor

Telefon: (02) 235 37 00

Telefaks: (02) 235 37 01

 

E-pošta: info@bts.si

Fotogalerija

galerija

logotip EKP 2014 2020 SIO 2020

Ekskurzija v Rogaško Slatino in v Poljčane 2018

Vas zanima kaj vse se da ponovno uporabiti in kako biti samooskrben? Tudi nas je zanimalo, zato smo se z dijaki 2. in 3. letnika programa naravovarstveni tehnik odpravili v Center ponovne uporabe (CPU) v Rogaški Slatini in na Učni poligon za samooskrbo Dole pri Poljčanah, vmes pa smo se ustavili še pri opazovalnici ptic v Poljčanah.

Najprej smo se odpravili v Rogaško Slatino. Kljub gosti megli smo uspeli najti zbirni center Tuncovec v okviru katerega obratuje tudi Center ponovne uporabe, ki so ga odprli leta 2010 in je bil takrat prvi tovrsten center v Sloveniji.

ROGASKA DOLE 2018 001

Gre za socialno podjetje, ki trenutno zaposluje okoli 30 težje zaposljivih oseb. Njihov glavni cilj pa je preusmeritev rabljenih izdelkov od odpadkov k vnovični uporabi.

Najprej so nam predstavili ozaveščevalno kampanjo o vplivu pretirane potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk na okolje z naslovom Imam svojo vrečko! Nato pa je sledil ogled filma o delovanju Komunalnega podjetja Rogaška Slatina.

Po ogledu filma smo si v predavalnici z zanimanjem pogledali različne uporabne predmete, ki so jih izdelali v centru (stoli, mize, svetilko na kolesih, vrečke iz blaga).

ROGASKA DOLE 2018 002ROGASKA DOLE 2018 003

Gospa nam je predstavila delovanje CPU, katere stvari jim lahko pripeljemo, v kakšnem stanju so lahko in kaj naredijo iz njih. Ker teh stvari ne zavržejo je posledično manj odpadkov na odlagališčih odpadkov, prihranijo veliko energije, nenazadnje pa z obnovo stvari razveselijo marsikaterega nostalgika, ki lahko na ta način pride do stvari, ki jih v trgovinah ni več mogoče kupiti.

Sledil je ogled samega centra. Sprehodili smo se po zbirnem centru, kamor lahko občani pripeljejo različne odpadke – seveda ločeno zbrane. Žal pa se nekateri tega ne držijo.

ROGASKA DOLE 2018 004ROGASKA DOLE 2018 005

V delavnici so nam pokazali stvari, ki jih izdelujejo iz različnih odpadnih stvari, ki pa so še vedno uporabne. Tako smo lahko videli, da z malo domišljije postaneta kitara ali naslonjalo od stola uporaben obešalnik, kitara je lahko tudi regal za knjige, stara oblačila so postala predpasnik,...

ROGASKA DOLE 2018 006ROGASKA DOLE 2018 007

Nič manj ni bil zanimiv teniški lopar, ki je postal ogledalo.

Zagotovo bi marsikdo od vas tudi znal narediti kaj podobnega. Zato v prihodnje dobro razmislite kaj boste naredili s stvarmi, ki jih po vašem prepričanju ne potrebujete več.

Za konec smo se sprehodili po trgovinici, ki ponuja ogromno predmetov iz bližnje in daljne preteklosti. Zagotovo je to prostor, ki obudi spomine na mladost predvsem generacijam 40+.

ROGASKA DOLE 2018 008

Me je pa presenetilo, kako domače so se v njej počutili tudi naši dijaki. Tudi oni so našli marsikaj uporabnega.

ROGASKA DOLE 2018 009ROGASKA DOLE 2018 010

Če nimate ideje za darilo, jo boste v tej trgovini zagotovo dobili.

Iz Rogaške Slatine smo se odpravili v Poljčane. Ustavili smo se pri opazovalnici za ptice, ki stoji ob Dravinjski učni poti pri naselju Podboč. Po opazovalnici nas je popeljala ddr. Ana Vovk Korže, ki nam je približala pomen tega objekta za kraj in tudi širše.

ROGASKA DOLE 2018 011

S pomočjo tematskih vrtiljakov smo spoznavali rastlinski in živalski svet ob Dravinji.

ROGASKA DOLE 2018 012ROGASKA DOLE 2018 013

Na doživljajskem podestu nam je gospa Ana predstavila kaj so ekosistemske storitve in kakšen pomen imajo za ljudi in naravo. Pogovorili smo se o tem kakšne ekosistemske storitve nam ponuja območje opazovalnice za ptice.

ROGASKA DOLE 2018 014

Za konec nam je predstavila pomen reke Dravinje za Dravinjsko dolino.

ROGASKA DOLE 2018 015ROGASKA DOLE 2018 016

Iz naselja Podboč pa smo se do Dol pri Poljčanah, kjer se nahaja Učni poligon za samooskrbo Dole za katerega skrbi ddr. Ana Vovk Korže.

ROGASKA DOLE 2018 017

Cilj ogleda je bil, spoznati različne zelene tehnologije, ki nam pomagajo pri reševanju težav z vodo (nalivi, suše). Seznanili smo se kako lahko z izgradnjo bionasipa oz. rastlinske čepice odpravimo težave z odvečno površinsko vodo. Bionasip namreč uspešno vsrkava površinsko vodo, saj je v njegovi notranjosti glina. Če je nasip dovolj visok pa je odlična zaščita pred hrupom in prašnimi delci.

ROGASKA DOLE 2018 018

Spoznali smo tudi deževni vrt, ki je eden od ukrepov zadrževanja vode, hkrati pa v njem uspešno rastejo vlagoljubne rastline.

ROGASKA DOLE 2018 019

Za hitrejše odvajanje vode iz parcele lahko naredimo ERM jarek. Za preprečevanje plazenja tal pa lahko posadimo rastline z dolgimi in razraščenimi koreninami, kot so topol, vrba, črna jelša, gaber,…

V vročini in suši se odlično obnesejo zelena streha, ki smo jo lahko videli na zemljanki. V poletni vročini zelena streha ohranja v prostoru konstantno temperaturo, ki je veliko nižja kot zunaj.

ROGASKA DOLE 2018 020

Gospa Ana Vovk Korže nam je pokazala kako lahko ugotovimo ali so v zemlji karbonati (CaCO3). Na grudico zemlje nakapljamo razredčeno klorovodikovo kislino, ki povzroči sproščanje CO2. Če se pojavi šumenje pomeni, da so v tleh karbonati (kalcij), v nasprotnem jih ni.

ROGASKA DOLE 2018 021ROGASKA DOLE 2018 022

Na gredi smo opazili nenavadno rastlino (azteška sladka trava), ki smo jo previdno poizkusili. Bili smo presenečeni, saj je bila zelo sladkega okusa. Lahko bi jo uporabili kot nadomestek sladkorja.

ROGASKA DOLE 2018 023

Ker je voda vedno bolj pomembna dobrina, je dobro, da jo znamo tudi najti. Pri tem si lahko pomagamo z bajalico. Dijaki so navdušeno iskali vodo. Mislim, da jim bo to zagotovo ostalo v spominu.

ROGASKA DOLE 2018 024ROGASKA DOLE 2018 025

Veliko zanimanja in navdušenja je požela mongolska hiša oz. jurta. Večina dijakov se ne bi pritoževala, če bi kaj podobnega stalo na njihovem dvorišču ali na kakšni parceli blizu morja. Kajti velika prednost te hiše je v tem, da za njeno postavitev ne potrebujete gradbenega dovoljenja. Seveda pa ni zanemarljivo, da je hiša v celoti narejena iz obnovljivih materialov (volna, les, konoplja, lan).

ROGASKA DOLE 2018 026ROGASKA DOLE 2018 027

Ob koncu smo si pogledali kako je poligon izgledal nekoč in danes.

ROGASKA DOLE 2018 028ROGASKA DOLE 2018 029

Polni novih spoznanj smo se odpravili nazaj proti Mariboru.

Zapisal: Simon Gračner, univ. dipl. inž. kmet.

Fotografije: Simon Gračner, univ. dipl. inž. kmet.